Apostolska dela 12
1 V ta čas pa vzdigne Herod kralj roke, da bi nektere od cerkve mučil.
E kindeno ruoth Herode nomako jo-Kristo moko, kendo nochano mar negogi.
2 In umorí Jakoba brata Janezovega z mečem.
Ne ogolo chik mi oneg Jakobo owad gi Johana gi ligangla.
3 In videvši, da je po godi Judom, sklene tudi Petra vjeti (bili so pa dnevi presnih kruhov);
Kane oneno ka timneno nomoro jo-Yahudi, nodhi nyime momako Petro bende. Mano notimore e ndalo Sap Makati ma ok oketie Thowi.
4 Kterega je tudi vjel in posadil v ječo, in izročil štirim četvericam vojakov, naj ga varujejo, in hotel ga je po Velikej noči izpeljati pred ljudstvo.
Kane osemake, nokete e od twech, kendo noketo migepe angʼwen mag askeche, ma moro ka moro otingʼo jorit angʼwen, mondo orite. Herode ne chano mondo ogole oko bangʼ Pasaka mondo oyale e nyim oganda.
5 Petra torej so sicer varovali v ječi; a cerkev je molila za-nj k Bogu neprenehoma.
Kuom mano, Petro nokan e od twech, to kanisa to ne lamone Nyasaye ahinya.
6 Ko ga je pa imel Herod izpeljati, tisto noč je spal Peter med dvema vojakoma, okovan v dvojne verige; a varuhi pred vratmi so stražili ječo.
Otieno motelone chiengʼ mane Herode chano goloe Petro oko mondo oyale, negikete onindo e kind askeche ariyo, ka otweye gi nyoroche ariyo, kendo ka askeche mamoko bende rite kochungʼ e dhood twech.
7 In glej, angelj Gospodov pristopi, in svetloba se zasveti v ječi; in udarivši Petra v rebra, zbudí ga, govoreč: Vstani hitro! In spadle so mu verige z rok.
Apoya nono malaika mar Ruoth nofwenyore, mi ler norieny ei od twech. Noyuko Petro mochiewe kowacho niya, “Aa malo piyo.” Gikanyono nyoroche mane otwego Petro nolwar piny.
8 In reče mu angelj: Opaši se, in obuj opanke svoje. In storil je tako. In reče mu: Ogrni plašč svoj, in pojdi za menoj.
Malaika nomedo wachone niya, “Rwak lepi gi wuocheni.” Petro notimo kamano. Malaika nochako okone niya, “Koro rwak kodi mondo iluwa!”
9 In izšel je, in šel je za njim; in ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelji, nego menil je, da vidi prikazen.
Petro noluwo bangʼe kowuok e od twech, to kata kamano pache ne pok odwogo mondo ofwenyne ni gima malaika ne timono en adier, to noparo mana ni oleko.
10 Ko sta bila pa prešla mimo prve straže in druge, prideta do železnih vrat, ktera so držala v mesto, in ta jima se sama od sebe odpró. Ter izideta, in prideta v eno ulico, in precej odstopi angelj od njega.
Ne gikalo jorit mokwongo, gi mar ariyo mi gichopo e ranga chuma mane iwuokgo e od twech kidonjo e dala maduongʼ. Rangano noyawrenigi kende mine gikadho. Kane gisewuotho mabor mochwalore gi od twech, to nopo ka malaika oseweye.
11 In ko pride Peter k sebi, reče: Sedaj vém res, da je poslal Gospod angelja svojega, in me je otel iz roke Herodove in vsega čakanja ljudstva Judovskega.
Bangʼe pach Petro noduogo mi owacho niya, “Koro angʼeyo maonge kiawa ni Ruoth nooro malaikane mi oresa e twech Herode, kendo osemiyo atony e gimoro amora marach ma jo-Yahudi ne chano timona.”
12 In razmislivši to, pride do hiše Marije matere Janeza s priimkom Marka, kjer je bilo veliko zbranih, kteri so molili.
Kane osengʼeyo gima notimorene, nodhi nyaka od Maria min Johana, ma niluongo bende ni Mariko, kendo kanyo ji nochokore mangʼeny ka gilamo Nyasaye.
13 Ko je pa Peter na vežna vrata potrkal, pristopi deklica po imenu Roda poslušat.
Kane Petro oduongʼo dhoot ma oko, to nyako moro ma jatich miluongo ni Roda nobiro mondo oyawne.
14 In spoznavši glas Petrov, od veselja ni odprla vrat, nego odbežala je noter, in sporočila je, da stojí Peter pred vratmi.
To ka nochamo dwond Petro, nodoko mamor ahinya mi noringo odok ei ot kapok oyawone. Nonyiso jogo mane ni e ot kopongʼ gimor niya, “Petro ni e dhoot!”
15 Oni jej pa rekó: Meša ti se. A ona je trdila, da je tako. Oni so pa govorili: Angelj njegov je.
To jogo nokwere kawacho niya, “Wiyi rach!” Ka nyakono nomedo ramo ni Petro ne ni e dhoot adier, negiwachone niya, “Mano nyaka bedi mana malaikane!”
16 A Peter je čakal in trkal. Ko pa odpró, ugledajo ga, in ostrmé.
To Petro nomedo dwongʼo dhoot, kendo kane giyawo dhoot mi ginene, to dhogi nomoko.
17 Namignivši pa z roko, naj molčé, razloží jim, kako ga je Gospod izpeljal iz ječe. In reče: Sporočite to Jakobu in bratom. In izšel je, in odšel je v drugi kraj.
Petro notingʼo lwete malo mondo gilingʼ, eka nonyisogi yo mane Ruoth ogolego e od twech. Nowachonegi niya, “Nyisuru Jakobo gi jowete mamoko gima nosetimore.” Bangʼe noa kanyo modhi kamachielo.
18 Ko se je pa zdanilo, ni bil majhen strah med vojaki, kaj da se je s Petrom zgodilo.
Kinyne gokinyi kihondko maduongʼ nomako jolweny mane oket mondo orite e od twech. Negipenjore niya, “Angʼo ma dibed nosetimore ni Petro?”
19 Herod pa, ko ga je zahteval in ga ni našel, izpraša varuhe, in ukaže jih odpeljati: in snide iz Judeje v Cezarejo, ter je tu živel.
Herode nogolo chik mondo omany Petro, to ne ok ginyal yude. Kuom mano, nonono jorit od twech mondo ginyise kuma Petro odhiye, eka nogolo chik mondo oneg joritogi. Kindeno Herode nodar Judea modhi odak Kaisaria kuom ndalo manok.
20 Bil je pa Herod jezen na Tirce in Sidonce; a oni enodušno pridejo k njemu, in pregovorivši Blasta komornika kraljevega, prosili so mirú, za to, ker je njih dežela dobivala živež iz kraljeve.
Noyudo en-gi mirima kod jo-Turo gi jo-Sidon. Kuom mano jo-Turo kod jo-Sidon ne joriwore mi giloso thuolo mar romo gi Herode. Ne gitudore gi Blasto, mane en jatich ruoth mogeno, eka negiyudo yo mar loso kwe gi ruoth, nikech chiembgi ne wuok e piny Herode.
21 A odločeni dan se je oblekel Herod v kraljevo oblačilo, in sedši na sodišče, govoril jim je.
Odiechiengʼ mane onego giromieno, Herode ne orwako lepe mag ruoth mi obet e kome mar loch mi ochako wuoyo gi ji.
22 Ljudstvo pa je vpilo: Božji glas je to, a ne človeški.
To jogo nogoyo koko kawacho niya, “Mano dwond Nyasaye, ok en dwond dhano!”
23 Pri tej priči pa ga je udaril angelj Gospodov, za to ker ni dal slave Bogu: in sneden od črvov je umrl.
Gikanyono malaika mar Ruoth nogoyo Herode piny, nikech ne ok omiyo Nyasaye duongʼ kendo kute nochamo ringre, mi otho.
24 A beseda Gospodova je rastla in razširjala se.
Wach Nyasaye nomedo dhi nyime kendo nomedo landore.
25 A Barnaba in Savel sta se vrnila iz Jeruzalema, ko sta bila opravila službo, in vzela sta s seboj tudi Janeza s priimkom Marka.
Kane Barnaba gi Saulo nosetieko tijgi, negidwogo ka gia Jerusalem ka gin gi Johana ma bende iluongo ni Mariko.
