Apostolska dela 10
1 Bil je pa neki mož v Cezareji po imenu Kornelij, stotnik trume, ktera se je imenovala Italijska,
Te Kaisaria añe t’indaty atao Kornelio, mpifehe zato amy firimboñañe atao nte-Italiy.
2 Pobožen in bogaboječ z vso hišo svojo, kteri je dajal veliko miloščine ljudém, in je molil k Bogu neprenehoma;
Ie ondaty vañoñe naho mpañeveñe aman’ Añahare rekets’ o añ’anjomba’e iabio, naho mpanolotse falalàñe am-patarihañe amo rarakeo vaho mpitalaho aman’ Añahare.
3 Videl je v prikazni razločno, okoli devete ure dné, angelja Božjega, da je prišel k njemu, in mu je rekel: Kornelij!
Aa ie va’e amy ora faha-sive’ i àndroiy te nioni’e malange añ’ aroñaroñe ty anjelin’ Añahare nisodehañe ama’e nanao ty hoe: O Kornelio!
4 On pa, pogledavši na-nj in uplašivši se, reče: Kaj je, Gospod? Pa mu reče: Molitve tvoje in miloščine tvoje so prišle v spomin pred Bogom.
Ie niisa’ i Kornelio le nianifañe vaho hoe ty natoi’e: Akore Roandriañeo? Le hoe re tama’e: Fa nionjoñe hoe banabana faniahiañe aman’ Añahare o fitalahoa’oo naho o falalà’oo.
5 In sedaj pošlji v Jopo móž, in pokliči Simona, kteri ima priimek Peter;
Aa le mañitrifa ondaty mb’e Jopa añe vaho kanjio ty atao Simona, i Petera ka ty añara’e.
6 On gostuje pri nekem Simonu strojarji, komur je hiša pri morji: on ti bo povedal, kaj ti je treba storiti.
Ie mañialo amy Simona mpandon-kolitse ao; añ’olo-driake ey ty anjomba’e.
7 Ko je pa angelj, kteri je s Kornelijem govoril, odšel, pokliče dva od domačih svojih, in pobožnega vojaka izmed teh, kteri so mu služili;
Ie nienga i Kornelio i anjely nisaontsy ama’ey, le kinanji’e ty roe amo mpitoro’eo naho ty lahin-defo’e mpañorike Hake amo mpiatrak’ azeo,
8 In razloživši jim vse, pošlje jih v Jopo.
le hene natalili’e vaho nampihitrife’e mb’e Jopa añe.
9 A drugi dan, ko so bili ti na poti in so se mestu bližali, izide Peter na streho molit, okoli šeste ure,
Amy loak-androy, ie mbe an-dalañe nañarivo i rovay, le niañambone mb’an-tafo mb’eo t’i Petera hitalaho ami’ty ora fah’ eneñe.
10 In postane lačen, in hotel je jesti. Ko so pa oni pripravljali, zamakne se,
Ndra nisaliko re te hikama, fe mbe nihalankañeñe, vaho niaroñaroñe.
11 In ugleda nebo odprto, in nekako posodo da shaja na-nj, kakor velik prt, za čvetere ogle privezana, in se spušča na zemljo;
Zoe’e te nisokafeñe i likerañey naho nizotso ty raha jabajaba hoe lamba, nazetse mb’ an-tane atoy an-kotso’e efatse.
12 V kterej so bile vse štirinogate in divje in lazeče živali zemlje, in tice nebeške.
Ama’e ao ze fonga bibi’ ty tane toy aman-tomboke efatse naho ze raha milaly, vaho voron-dikerañe.
13 In oglasí mu se glas: Vstani, Peter, zakolji in jej!
Le niheo ama’e ty fiarañanañañe nanao ty hoe: Miongaha Petera; lentao vaho mikamà.
14 Peter pa reče: Nikakor ne, Gospod! kajti nikoli nisem jedel kaj nagnjusnega ali nečistega.
Fa hoe t’i Petera, Sondo’e amako Rañandria! Mbe liako tsy nitsopeke raha faly ndra maloto.
15 In glas mu zopet v drugo reče: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nagnjusno.
Inao i fiarañanañañey fañindroe’e: Ko atao faly ze fa nilioven’ Añahare.
16 To pa se je zgodilo trikrat. In zopet se je vzela posoda gor na nebo.
Nanoeñe in-telo izay vaho rinambe andindìñe ao i rahay.
17 Ko je pa Peter sam pri sebi strmel, kaj bi bila ta prikazen, ktero je videl, in glej, možjé, kteri so bili poslani od Kornelija, izprašali so hišo Simonovo, in stali so pred vratmi;
Ie naereñere’ i Petera ty foto’ i aroñaroñe nioni’ey, inay indaty nirahe’ i Kornelio rey, nañontane i anjomba’ i Simonay ie fa nijohañe an-dalam-bey eo
18 In poklicavši, vpraševali so, če Simon s priimkom Peter tu gostuje.
nikanjy, nañontane he imoneña’ i Simona atao Petera.
19 Ko je pa Peter premišljeval o prikazni, reče mu Duh: Glej, trije možjé te iščejo;
Ie mbe nitsakore i aroñaroñey t’i Petera, le hoe i Arofoy ama’e: Inay, ipaia’ t’indaty telo;
20 Vstani torej, in snidi, in pojdi ž njimi, brez pomišljevanja; kajti jaz sem jih poslal.
miongaha, mizotsoa mb’ ambane ao, le ko mihakahaka fa indrezo; izaho ty nañitrike iareo.
21 In Peter snide k možém, kteri so bili od Kornelija k njemu poslani, in reče: Glej, jaz sem, kterega iščete; kaj je vzrok, za voljo kterega ste prišli?
Nizotso mb’am’ indaty rey t’i Petera, le nanao ty hoe, Izaho ty paia’ areo, ino ty talin-dia’ areo mb’etoa?
22 Oni pa rekó: Kornelij stotnik, mož pravičen in pobožen, imajoč dobro pričevanje od vsega naroda Judovskega, prejel je povelje od angelja svetega, naj te pokliče v hišo svojo, da sliši besede od tebe.
Hoe iareo: i Kornelio, mpifehe zato, ondaty vañoñe naho mpañeveñe aman’ Añahare, soa talily amy ze hene Jiosy, nitoroa’ ty anjely masiñe ty hañitrik’ azo homb’ añ’ anjomba’e añe hijanjiña’e tsara.
23 Tedaj jih noter pokliče in vzeme pod streho. A drugi dan izide Peter ž njimi, in nekaj bratov, kteri so bili v Jopi, odide ž njim.
Aa le nampihovae’ i Petera vaho nanoe’e añ’anjomba. Ie amy loak’ àndroy, niavotse le nindre fañavelo am’iereo t’i Petera, naho nitrao-lia ama’e ty ila’ o roahalahy nte Jopao,
24 In drugi dan vnidejo v Cezarejo; a Kornelij jih je pričakoval, sklicavši rojake svoje in bližnje prijatelje.
vaho nandoake e Kaisaria ao ami’ty loak’ andro. Nitamà iareo t’i Kornelio le fa natonto’e o longo’eo naho o rañe’eo.
25 Ko se pa zgodi, da Peter vnide, pride mu Kornelij naproti, in pade na noge, ter se pokloni.
Nizilike t’i Petera le nanalaka aze t’i Kornelio naho nitongalek’ am-pandia’e eo niambane ama’e.
26 Peter pa ga vzdigne, govoreč: Vstani! tudi jaz sem človek.
F’ie nampiongahe’ i Petera ami’ty hoe: Miongaha, ondaty ka iraho.
27 In govoreč ž njim, vnide in najde jih veliko zbranih,
Ie nifanaontsy, le nizilik’ ao nitendreke ondaty maro tafavory.
28 In reče jim: Vi véste, kako nespodobno je možu Judu družiti se ali hoditi k tujcu; in meni je Bog pokazal, naj ne imenujem nikogar nagnjusnega ali nečistega.
Hoe re tama’e: Fohi’ areo te talia faly amy t’indaty Jiosy ty hitraoke ndra hitilike ondaty hafa razañe. Fe natoron’ Añahare ahy te tsy hataoko tsotra ndra maloto ze ondaty.
29 Za to sem tudi brez pomišljevanja prišel, ko sem bil poklican. Vprašujem torej, iz kterega vzroka ste me poklicali?
Aa le tsy niliereko ty homb’ eto te nikanjieñe, ie amy zao añontaneako anahareo ty talim-pañitrifañ’ ahiko?
30 In Kornelij reče: Od četrtega dné noter do te ure sem se postil, in ob devetej uri sem molil v hiši svojej; in glej, mož se postavi pred menoj v svetlem oblačilu, in reče:
Le hoe t’i Kornelio: Ie efats’ andro izay ami’ty ora zao, izaho nilolok’ an-trañoko ao ami’ty ora faha-sive, le naheoko nijohañe añatrefako eo t’indaty an-tsaroñe mireandreañe,
31 Kornelij, uslišana je molitev tvoja, in miloščine tvoje so v spominu pred Bogom.
le hoe re: O Kornelio, jinanjiñe i filolofa’oy, vaho tiahy añatrefan’ Añahare o fatariha’oo.
32 Pošlji torej v Jopo, in pokliči Simona s priimkom Petra; on gostuje v hiši Simona strojarja pri morji: on ti bo povedal, ko pride.
Aa le ampañitrifo e Jopa añe t’i Simona atao Petera, mitobok’ añ’ anjomba’ i Simona mpandòñ’ angozy, añ’ olo-driak’ ao.
33 Za to sem precej poslal k tebi; in ti si prav storil, da si prišel. Sedaj torej vsi mí pred Bogom stojimo, da slišimo vse, kar ti je zapovedano od Boga.
Le nampihitrifeko amy zao, vaho nahasoa anay ty fitotsaha’o atoy. Intoañe iaby zahay añatrefan’ Añahare hitsendreñe ze hene saontsy nandilia’ i Talè azo.
34 Tedaj Peter odpre usta, in reče: V resnici vidim, da Bog ne gleda na lice,
Aa le nanoka-palie t’i Petera, nanao ty hoe: Toe oniñe henaneo te tsy mirihy ondaty t’i Andrianañahare,
35 Nego v vsakem narodu, kdor se ga bojí in dela pravico, prijeten mu je.
te mone no’e ze ondaty mañeveñe ama’e naho mitoloñe an-kavantañañe, ndra fifeheañ’ aia aia ty imoneña’e.
36 Besedo, ktero je poslal sinovom Izraelovim, oznanjujoč mir po Jezusu Kristusu (ta je vsem Gospod):
I tsara niraheñe amo ana’ Israeleoy mitaroñe fifampilongoañe añam’ Iesoà Norizañey (Ie ro Talè ze he’e):
37 Vi véste, kaj se je zgodilo po vsej Judeji, počenši od Galileje, po krstu, kterega je oznanjeval Janez:
Fohi’areo ze raha nañatseke Iehodà, nifototse e Galilia, ie fa añe ty fandiporañe nitaroñe’ i Jaonay—
38 Jezusa iz Nazareta, kako ga je pomazilil Bog z Duhom svetim in močjó; kteri je prešel, delajoč dobroto in uzdravljajoč vse, ktere je bil hudič posedel, ker je bil Bog ž njim.
ty nañorizan’ Añahare Iesoà nte Nazareta amy Arofo Masiñey naho an-kaozarañe, ie nimbeo mbeo nanao soa naho nampijangañe ze fonga niforekekè’ i Ratiy, amy te nañimba aze t’i Andrianañahare.
39 In mi smo priče vsemu, kar je storil v deželi Judovskej, in v Jeruzalemu: kterega so na les obesili in umorili.
Valolombeloñe amy ze hene nanoe’e an-tanen-Jiosy naho e Ierosaleme ao zahay, ie vinono’ iareo ami’ty nampiradoradoañ’ aze an-katae,
40 Tega je Bog obudil tretji dan, in dal mu je, da se je pokazal.
f’ie natroan’ Añahare amy havilasiy ami’ty andro fahatelo le naboa’e ho vazoho,
41 Ne vsemu ljudstvu, nego pričam poprej izvoljenim od Boga, nam, kteri smo ž njim jedli in pili, potem ko je bil vstal od mrtvih,
tsy ze fonga ondaty, fa o valolombeloñe jinobon’ Añahare aoloo, zahay nitrao-pikama naho finoñe ama’e ie fa nitroatse amy havilasiy.
42 In ukazal nam je, naj oznanjujemo ljudstvu, in pričamo, da je on odločeni od Boga sodnik živih in mrtvih.
Le linili’e hitaroñe am’ondatio zahay, hitalily an-katò t’ie i norizan’ Añahare ho mpizaka o veloñeo naho o vilasioy.
43 Temu vsi preroki pričajo, da bo po imenu njegovem prejel odpuščanje grehov vsak, kdor veruje va-nj.
Ie ty taroñe’ ze mpitoky iaby, te i tahina’e ty handrambesa’ ze hene miato ama’e fañahan-kakeo.
44 Ko je Peter še govoril te besede, pade Duh sveti na vse, kteri so poslušali.
Ie mbe nisaontsy izay t’i Petera, le nivotrak’ amo nahajanjiñe i tsaraio i Arofo Masiñey.
45 In zavzemó se verni iz obreze, kteri so bili s Petrom prišli, da se je tudi na pogane izlil dar Duha svetega;
Fonga nilatsa o mpiato sinavatse nindre amy Peterao, amy te nadoañe amo kilakila ondatio ka ty falalà’ i Arofo Masiñey,
46 Kajti slišali so jih govoriti jezike, in poveličevati Boga. Tedaj odgovorí Peter:
ie jinanji’ iareo te nilikoliko naho nandrenge an’ Andrianañahare, le hoe t’i Petera:
47 Ali more kdo vodo zabraniti, da se ne bi krstili ti, ki so Duha svetega prejeli, kakor tudi mi?
Ia ty handrara rano am’ iretoañe tsy hilipotse? ie rinambe’ iereo manahak’ antika i Arofo Masiñey!
48 In ukaže jih krstiti v ime Gospoda. Tedaj ga zaprosijo, naj bi ostal pri njih nekoliko dnî.
Aa le linili’e t’ie ho liporeñe amy tahina’ i Talè Iesoày; le nihalalie’ iereo t’ie hañialo ao andro tsy ampeampe.
