2 Korinčanom 9

1 Ker za službo, ktera je za svete, ni mi treba pisati vam;

2 Kajti znana mi je vaša dobra volja, s ktero se za vas Macedoncem hvalim, da je Ahaja pripravljena od lani, in vaša vnetost jih je več pobudila.

3 A brate sem poslal, da se hvala naša z vami ne izprazni v tem delu, da boste, kakor sem govoril, gotovi;

4 Da se kako, ko pridejo z menoj Macedonci in najdejo vas negotove, ne osramotimo mi, da ne rečemo vi, v tej stanovitnosti hvale.

5 Potrebno se mi je torej zazdelo propositi brate, da bi najprej šli k vam in prej pripravili ta naprej obljubljeni blagoslov tako kakor blagoslov in ne kakor skopost.

6 To pa velim, kdor seje skopo, skopo bo tudi žel, in kdor seje v blagoslovih, v blagoslovih bo tudi žel;

7 Vsak, kakor v srcu odločuje, ne iz žalosti ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.

8 A mogoč je Bog dati vam obilnost vsakega blagodara, da v vsem vsegdar vsako dovoljnost imajoč imate obilnost za vsako delo dobro.

9 (Kakor je pisano: "Razsul je, dal je ubogim, njegova pravica ostaje na vek." (aiōn g165)

10 A kdor daje seme sejaču, dal bo tudi kruh za jed in napolnil bo setev vašo in pomnožil sadove pravice vaše; )

11 Da se v vsem obogatite za vsako priprostost, ktera dela po nas zahvalo Bogu.

12 Ker služba tega opravila ne dopolnjuje samo pomanjkanja svetih, nego je tudi obilna po zahvalah Bogu od mnogih,

13 Kedar po tej izkušenej službi hvalijo Boga za vaše podložno pripoznanje evangelja Kristusovega in za prosto podeljevanje njim in vsem,

14 In po njih molitvi za vas, kteri hrepené za vami za voljo premnoge milosti Božje nad vami.

15 A hvala Bogu za njegov neizrečeni dar.