2 Korinčanom 11

1 O da bi me trpeli malo v mojej nespameti, pa saj me tudi trpite!

2 Kajti vnet sem za vas z Božjo vnetostjo, ker sem vas zagovoril enemu možu, da devico čisto privedem Kristusu;

3 Ali se bojim, da se ne bi kako, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, tako tudi pokvarile misli vaše od priprostosti, ktera je v Kristusu.

4 Kajti ko bi ta, kteri prihaja, drugega Jezusa oznanjeval, kterega nismo oznanili, ali bi drugega duha prejemali, kterega niste prejeli, lepo bi trpeli.

5 Ker mislim, da v ničemer nisem manjši od prevelikih aposteljnov.

6 Kajti če tudi sem neuk v govoru, vendar nisem v znanji: ali v vsem smo znani pri vseh med vami.

7 Jeli sem greh storil sam sebe ponižujoč, da se vi povišate, da sem vam zastonj Božji evangelj oznanil?

8 Druge cerkve sem slekel vzemši plačo na službo vam, in ko sem prišel k vam in bil ubog, nisem bil nikomur nadležen;

9 Kajti moje uboštvo so nadopolnili bratje, kteri so prišli od Macedonije, in v vsem brez teže vam sem se zdržal in bom se držal.

10 Je resnica Kristusova v meni, da mi se ta hvala ne bo zadelala v krajih Ahajskih.

11 Za kaj? ker vas ne ljubim? Bog ve.

12 Kar pa delam, to bom tudi delal, da odsečem priložnost tistim, kteri priložnost hočejo, da bi se, v čemer se hvalijo, našli taki, kakor tudi mi.

13 Kajti taki so krivi aposteljni, ukanljivi delalci, premenjajoči se v aposteljne Kristusove,

14 In ni čuda, kajti sam satan se premenja v angelje svetlobe.

15 Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi premenjajo v služabnike pravice, kterih konec bo poleg njih del.

16 Zopet pravim: Nikdor naj ne misli, da sem nespameten; če pa ne, pa me sprejemite kakor nespametnega, da se nemalo tudi jaz pohvalim.

17 Kar govorim, ne govorim po Gospodu, nego kakor v nespameti, v tej stanovitnosti hvale.

18 Ko se mnogi hvalijo po mesu, hvalil se bom tudi jaz.

19 Kajti radi trpite nespametne, ko ste sami pametni;

20 Ker trpite, če vas kdo usužnjuje, če kdo pojeda, če kdo jemlje, če se kdo povzdiguje, če vas kdo v lice bije.

21 Po nečasti pravim, ker kakor da smo mi oslabeli. V čemer je pa kdo drzen, (po nespameti govorim), drzen sem tudi jaz.

22 Hebrejci so? tudi jaz sem; Izraelci so? tudi jaz sem; seme Abrahamovo so? tudi jaz sem;

23 Služabniki Kristusovi so? (ne govorim po pameti), še bolje sem jaz: v trudih obilneje, v udarcih neizmerneje, v ječah obilneje, v smrti mnogi krat.

24 Od Judov sem jih dobil pet krat štirideset brez ene,

25 Tri krat sem bil izšiban, en krat kamenovan, trikrat se je z menoj ladja razbila, noč in dan sem v globočini prebil.

26 Potoval sem mnogi krat, bil sem v nevarnostih od vod, v nevarnostih od razbojnikov, v nevarnostih od rodovine, v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morji, v nevarnostih med krivimi brati;

27 V trudu in težavi, dosti krat v nespavanji, v lakoti in žeji, velikokrat v postu, v mrazu in goloti,

28 Brez tega, kar je zvun tega: prihajanje ljudi k meni vsak dan, skrb za vse cerkve.

29 Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo?

30 Če se je treba hvaliti, s svojo slabostjo se bom hvalil.

31 Bog in oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri je blagoslovljen na veke, ve, da ne lažem. (aiōn g165)

32 V Damasku je dal namestnik kralja Areta stražiti Damaščansko mesto ter me je hotel vjeti,

33 In skozi okno v košari so me po zidu spustili in izbegnil sem iz njegovih rok.