< Zaharija 6 >

1 Obrnil sem se, povzdignil svoje oči, pogledal in glej, prišli so štirje vozovi izmed dveh gora in gori sta bili gori iz brona.
Pea naʻaku tafoki, ʻo hanga hake hoku mata, pea u sio, pea vakai, naʻe hā ʻae saliote ʻe fā ʻoku haʻu mei he vahaʻa ʻoe ongo moʻunga ʻe ua; pea ko e ongo moʻunga, ko e moʻunga palasa.
2 Pri prvem vozu so bili rdeči konji, pri drugem vozu črni konji,
Naʻe ʻi he ʻuluaki saliote ʻae fanga hoosi kulokula; pea ko e fanga hoosi ʻuliʻuli ʻi hono ua ʻoe saliote;
3 pri tretjem vozu beli konji in pri četrtem vozu osiveli in rjavi konji.
Pea naʻe ʻi hono tolu ʻoe saliote ʻae fanga hoosi hinehina, pea ko e fanga hoosi pulepule mo kulokula naʻe ʻi hono fā ʻoe saliote.
4 Potem sem odgovoril in rekel angelu, ki je govoril z menoj: »Kaj so ti, moj gospod?«
Ko ia naʻaku pehē ai ki he ʻāngelo ʻaia naʻa ma talanoa mo au, “ʻE hoku ʻeiki ko e hā ʻena?”
5 Angel je odgovoril in mi rekel: »To so štirje nebeški duhovi, ki gredo naprej, [potem ko so stali] pred Gospodom vse zemlje.«
Pea naʻe tali ʻo pehē mai ʻe he ʻāngelo, “Ko e laumālie ia ʻe fā ʻoe ngaahi langi, ʻaia ʻoku ʻalu atu mei heʻenau tutuʻu ʻi he ʻao ʻo Sihova ʻo māmani kotoa pē.”
6 Črni konji, ki so pri njem, gredo v severno deželo. Beli gredo za njimi in osiveli gredo proti južni deželi.
‌ʻOku ʻalu ʻae fanga hoosi ʻuliʻuli ʻoku ʻi ai ki he ngaahi potu fakatokelau, pea ʻoku muimui ki ai ʻaia ʻoku hinehina; ka ʻe ʻalu ʻae pulepule ki he fonua ki he potu tonga.
7 Rjavci pa so šli naprej in iskali, da bi lahko hodili sem ter tja po zemlji. Rekel je: »Pojdite od tod, hodite sem ter tja po zemlji.« Tako so hodili sem ter tja po zemlji.
Pea naʻe ʻalu atu ʻae kulokula ʻo ʻahiʻahi ia ke feʻaluʻaki fano ʻi māmani: pea naʻa ne pehē, “ʻAlu atu koe mo ʻeveʻeva fano ʻi māmani.” Pea ko ia naʻa nau feʻaluʻaki fano ʻi māmani.
8 Potem mi je zaklical in mi spregovoril, rekoč: »Poglej, ti, ki gredo proti severni deželi, so utišali mojega duha v severni deželi.«
Hili ia naʻa ne ui kiate au mo ne lea kiate au, ʻo pehē, “Vakai, ko kinautolu na kuo ʻalu ki he potu fakatokelau, kuo nau fakafiemālieʻi hoku laumālie ki he fonua ʻi he tokelau.”
9 K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč:
Pea naʻe hoko mai ʻae folofola ʻa Sihova kiate au, ʻo pehē,
10 »Vzemi od teh iz ujetništva, torej od Heldája, od Tobija in od Jedajája, ki so prišli iz Babilona in pridi isti dan in pojdi v hišo Cefanjájevega sina Jošíja.
“Lau mai ha niʻihi mei he kau pōpula, ʻio, mei he faʻahinga ʻo Hilitai mo Topisa, pea mo Sitaia, ʻakinautolu kuo haʻu mei Papilone, pea ke haʻu koe ʻi he ʻaho pe ko ia, pea ke hū atu ki he fale ʻo Siosaia ko e foha ʻo Sefanaia;
11 Potem vzemi srebro in zlato in naredi krone in jih postavi na glavo Ješúa, Jocadákovega sina, vélikega duhovnika
Pea ke toʻo ha siliva mo ha koula, pea ngaohi ha ngaahi tatā fakatuʻi, pea ʻai ia ki he ʻulu ʻo Siosiua ko e foha ʻo Sosataki, ko e taulaʻeiki lahi;
12 in mu spregovori, rekoč: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, rekoč: ›Glej, mož, katerega ime je MLADIKA; in rastel bo iz svojega kraja in zgradil bo Gospodov tempelj.
Pea lea kiate ia ʻo pehē, ‘ʻOku pehē mai ʻae folofola ʻa Sihova ʻoe ngaahi kautau, Vakai, ki he tangata ʻaia ʻoku hingoa ko e VAA; ʻe tupu hake ia ʻi hono potu; pea ko ia ia te ne langa ʻae fale tapu ʻo Sihova:
13 Celo on bo zgradil Gospodov tempelj in nosil bo slavo in sedel bo in vladal na svojem prestolu in bo duhovnik na svojem prestolu in namera miru bo med obema.‹«
‌ʻIo, ko ia ia te ne langa ʻae fale tapu ʻo Sihova; pea ko ia ia ʻe fua ʻa hono nāunau, pea te ne nofo mo pule ʻi hono nofoʻa fakatuʻi, pea ʻe taulaʻeiki ia ʻi hono nofoʻanga fakatuʻi: pea ʻe ʻiate kinaua fakatouʻosi ʻae alea fakamelino.’
14 Krone bodo Helému, Tobiju, Jedajáju in Cefanjájevemu sinu Henu v spomin, v Gospodovem templju.
Pea ko e ngaahi tatā fakatuʻi ʻe tuku kia Helemi, pea mo Topisa, mo Sitaia, pea kia Heni, ko e foha ʻo Sefanaia, ko e meʻa fakamanatu ʻi he fale tapu ʻo Sihova.”
15 Tisti, ki so daleč proč, bodo prišli in gradili v Gospodovem templju in vedeli boste, da me je Gospod nad bojevniki poslal k vam. In to se bo zgodilo, če boste marljivo ubogali glas Gospoda, svojega Boga.
Pea ʻe haʻu ʻakinautolu ʻoku mei he mamaʻo, ke nau langa ʻae fale tapu ʻo Sihova, pea te mou ʻilo kuo fekau au kiate kimoutolu, ʻe Sihova ʻoe ngaahi kautau. Pea ʻe hoko eni, ʻo kapau te mou tokanga fakamātoato ki he leʻo ʻo Sihova, ko homou ʻOtua.

< Zaharija 6 >