Zaharija 2

1 Ponovno sem povzdignil svoje oči in pogledal in glej, mož z merilno vrvico v svoji roki.

2 Potem sem rekel: »Kam greš?« Rekel mi je: »Da izmerim Jeruzalem, da vidim kakšna je njegova širina in kakšna je njegova dolžina.«

3 Glej, angel, ki je govoril z menoj, je šel naprej in drug angel je odšel ven, da ga sreča

4 ter mu rekel: »Teci, govori temu mladeniču, rekoč: › [Prestolnica] Jeruzalem bo naseljena kakor mesta brez zidov, zaradi množice ljudi in živine v njej.‹

5 Kajti jaz, « govori Gospod, »ji bom ognjen zid vsenaokrog in bom slava v njeni sredi.

6 Hej, hej, pridite in pobegnite iz severne dežele, « govori Gospod, »kajti razkropil sem vas naokrog kakor štiri vetrove neba, « govori Gospod.

7 »Osvobodi se, oh Sion, ki prebivaš z babilonsko hčerjo.«

8 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki: »Za slavo me je poslal k narodom, ki so vas plenili. Kajti kdor se dotakne vas, se dotakne punčice njegovega očesa.

9 Kajti glej, svojo roko bom stresel nad njimi in postali bodo plen svojim služabnikom in vedeli boste, da me je poslal Gospod nad bojevniki.

10 Prepevaj in razveseljuj se, oh hči sionska, kajti glej, prihajam in prebival bom v tvoji sredi, « govori Gospod.

11 »Na tisti dan bodo številni narodi pridruženi h Gospodu in bodo moje ljudstvo in jaz bom prebival v tvoji sredi in vedela boš, da me je Gospod nad bojevniki poslal k tebi.

12 Gospod bo podedoval Juda in njegov delež v sveti deželi in ponovno bo izbral Jeruzalem.

13 Molči, oh vse meso, pred Gospodom, kajti vzdignjen je iz svojega svetega prebivališča.«