< Zaharija 11 >

1 Odpri svoja vrata, oh Libanon, da bo ogenj lahko pogoltnil tvoje cedre.
Lebanon nang loh na thohkhaih ong lamtah, na lamphai te hmai loh hlawp saeh.
2 Tuli cipresa, kajti cedra je padla, ker so mogočni oplenjeni. Tulite, oh vi, bašánski hrasti, kajti neprehoden gozd je posekan.
Lamphai loh a cungku dongah hmaical khaw rhung saeh. Bashan thingnu aka khuet khaw rhoelrha uh dongah rhung laeh saeh. Duup kah thingding a cakrhuet te bung coeng.
3 Tam je glas tuljenja pastirjev, kajti njihova slava je oplenjena. Glas rjovenja mladih levov, kajti ponos Jordana je oplenjen.
A bu a rhoelrha pah dongah boiva aka dawn kah rhungol olthang mah, Jordan kah hoemdamnah a rhoelrha pah dongah sathuengca kah kawknah ol rhoe mah.
4 Tako govori Gospod, moj Bog: »Hrani trop za zakol,
Kai kah Pathen Yahweh loh he ni a thui. Ngawnnah dongkah boiva te luem sak laeh.
5 katerih lastniki jih ubijajo in se nimajo za krive; in tisti, ki jih prodajajo, pravijo: ›Blagoslovljen bodi Gospod, kajti bogat sem, ‹ in njihovi lastni pastirji jim ne prizanašajo.
Amih kah a ngawn a lai uh dae a boe uh moenih. Amih aka yoi tah BOEIPA te a uem uh tih, “Ka boei,” a ti uh. Te dongah amih aka dawn long khaw amih te lungma ti pawh.
6 Kajti ne bom več prizanašal prebivalcem dežele, ‹ govori Gospod, ›temveč glej, izročil bom ljudi, vsakega v roko njegovega soseda in v roko njegovega kralja in udarili bodo deželo in iz njihove roke jih ne bom osvobodil.
Te dongah diklai khosa rhoek soah lungma ka ti voel moenih. He tah BOEIPA kah olphong ni. Kai loh hlang te ka yan coeng. Hlang boeih he a hui kut dongah, a manghai kut dongah ka tloeng. Te vaengah khohmuen te a soek uh akhaw amih kut lamloh ka huul mahpawh.
7 Jaz bom pasel trop za zakol, celó vas, oh ubogi izmed tropa. Vzel sem si dve palici. Eno sem imenoval Lepota, drugo pa sem imenoval Vezi; in jaz sem pasel trop.
Boiva he a mang a daeng tangkhuet dongah ngawnnah kah boiva te ka luem puei. Kamah loh conghol panit ka loh tih pakhat te mueithen ka sui, pakhat te cabol ka sui tih boiva te ka luem puei.
8 Tudi tri pastirje uničim v enem mesecu in moji duši so se gnusili in tudi njihova duša je zaničevala mene.
Hla khat ah boiva aka dawn pathum ka thup. Amih taengah ka hinglu pawn tih amih hinglu long khaw kai he n'tuei.
9 Potem sem rekel: ›Ne bom vas pasel. Tisti, ki umira, naj umre in tisti, ki naj bi bil uničen, naj bo ta uničen, preostali pa naj jedo vsakdo meso drugega.
Te phoeiah, “Nangmih te kan luem puei mahpawh. Aka duek te duek saeh lamtah aka pat tah pat mai saeh. A sueng khaw huta loh a hui kah a saa te ca ngawn saeh,” ka ti.
10 Vzel sem svojo palico, celó Lepoto in jo zlomil, da bi lahko prelomil svojo zavezo, ki sem jo sklenil z vsem ljudstvom.
Te phoeiah kamah kah conghol mueithen te ka loh tih ka paipi aka phae taengah ka khaem pah. Te kah te pilnam boeih neh ka saii.
11 Ta je bila prelomljena na tisti dan.‹« In tako so ubogi iz tropa, ki so čakali name, vedeli, da je bila to Gospodova beseda.
Te khohnin ah a phae coeng. Te dongah boiva mang aka daeng sak loh kai aka ngaithuen BOEIPA kah ol ni tila a ming uh van.
12 Rekel sem jim: »Če mislite dobro, mi dajte moje plačilo, in če ne, opustite.« Tako so odtehtali za moje plačilo trideset koščkov srebra.
Te phoeiah amih te, “Na mik dongah a then mak atah ka thapang m'pae uh lamtah a then pawt atah paa uh,” ka ti nah. Te dongah ka thapang tangka sawmthum han sang uh.
13 Gospod mi je rekel: »Vrzi to lončarju. Lepo plačilo, za katero so me ovrednotili.« Vzel sem trideset koščkov srebra in jih vrgel v Gospodovo hišo, k lončarju.
Te vaengah BOEIPA loh kai te, “Umponah tangpueng tah amsai hamla voeih pah,” a ti. Amih taeng lamkah tah ka kueinah dongah tangka sawmthum ka khuen tih BOEIPA im kah imsa taengah ka voeih pah.
14 Potem sem zlomil svojo drugo palico, celó Vezi, da bi lahko prelomil bratstvo med Judom in Izraelom.
Te phoeiah Judah laklo neh Israel laklo kah pacaboeina te paa sak hamla kamah kah conghol pabae, cabol te ka khaem.
15 Gospod mi je rekel: »K sebi vzemi še priprave nespametnega pastirja.
Te phoeiah BOEIPA loh kai taengah, “Tu dawn ang kah hnopai te namah loh koep loh pah.
16 Kajti glej, vzdignil bom pastirja v deželi, ki ne bo obiskoval tistih, ki so uničeni niti ne bo iskal mladih niti zdravil tega, kar je zlomljeno niti pasel tega, kar stoji mirno, temveč bo jedel meso rejenega in njihove parklje trgal na koščke.
Khohmuen ah tu aka dawn ka thoh coeng ne. Aka ving khaw tae pawt vetih a ca khaw toem mahpawh, aka khaem khaw toi mahpawh, aka pai khaw cangbam mahpawh. Tedae a saa toitup te a caak vetih a khomae a maeng pah ni.
17 Gorje malikovalskemu pastirju, ki zapušča čredo! Meč bo nad njegovim laktom in nad njegovim desnim očesom. Njegov laket bo popolnoma osušen in njegovo desno oko bo skrajno otemnelo.«
Anunae, a honghi la aka dawn tih boiva aka hnoo aih. A ban neh a bantang mik dongah cunghang tlaeh ni. A ban te koh la koh saeh lamtah a bantang mik hmang la hmang saeh,” a ti.

< Zaharija 11 >