Visoka pesem 1
1 Pesem pesmi, ki je Salomonova.
«Küylǝrning küyi» — Sulaymanning küyi.
2 Naj me poljublja s poljubi svojih ust, kajti tvoja ljubezen je boljša kakor vino.
«U otluⱪ aƣzi bilǝn meni sɵysun; Qünki sening muⱨǝbbiting xarabtin xerindur.
3 Zaradi vonja tvojih dobrih mazil je tvoje ime kakor izlito mazilo, zato te ljubijo device.
Huxpuraⱪtur sening ǝtirliring; Ⱪuyulƣan puraⱪliⱪ may sening namingdur; Xunglaxⱪa ⱪizlar seni sɵyidu. Kɵnglümni ɵzünggǝ mǝⱨliya ⱪilƣaysǝn — Biz sanga ǝgixip yügürǝyli! — Padixaⱨ meni ɵz ⱨujriliriƣa ǝkirgǝy!»
4 Povleci me, me bomo tekle za teboj. Kralj me je privedel v svoje sobe; me bomo vesele in se veselile v tebi, me se bomo spominjale tvoje ljubezni bolj kakor vina. Poštene te ljubijo.
«Biz sǝndin huxal bolup xadlinimiz; Sening muⱨǝbbǝtliringni xarabtin artuⱪ ǝslǝp tǝriplǝymiz».
5 Črna sem, toda ljubka, oh ve hčere jeruzalemske, kakor kedárski šotori, kakor Salomonove zavese.
«Ular seni durusluⱪ bilǝn sɵyidu». — «Ⱪara tǝnlik bolƣinim bilǝn qirayliⱪmǝn, i Yerusalem ⱪizliri! Bǝrⱨǝⱪ, Kedarliⱪlarning qedirliridǝk, Sulaymanning pǝrdiliridǝk ⱪarimǝn.
6 Ne glejte name, ker sem počrnela, ker je name pogledalo sonce. Otroci moje matere so bili jezni name, postavili so me za varuhinjo vinogradov, toda svojega lastnega vinograda nisem varovala.
Manga tikilip ⱪarimanglar, Qünki ⱪaridurmǝn, Qünki aptap meni kɵydürdi; Anamning oƣulliri mǝndin rǝnjigǝn; Xunga ular meni üzümzarlarni baⱪⱪuqi ⱪildi; Xunga ɵz üzümzarimni baⱪalmiƣanmǝn».
7 Povej mi, oh ti, ki ga ljubi moja duša, kje paseš, kje daješ svojemu tropu, da počiva opoldan; kajti zakaj bi bila jaz kakor nekdo, ki se obrača vstran ob tropih tvojih družabnikov?
«Ⱨǝy, jenim sɵyginim, deginǝ, Padangni ⱪǝyǝrdǝ baⱪisǝn? Uni kün ⱪiyamida ⱪǝyǝrdǝ aram alƣuzisǝn? Ⱨǝmraⱨliringning padiliri yenida qümpǝrdilik ayallardǝk yürüxümning nemǝ ⱨajiti?»
8 Če ne veš, oh najlepša med ženami, pojdi svojo pot naprej ob stopinjah tropa in pasi svoje kozličke poleg pastirskih šotorov.
«I ⱪiz-ayallar arisidiki ǝng güzili, ǝgǝr sǝn buni bilmisǝng, Padamning basⱪan izlirini besip mengip, Padiqining qediri yenida ɵz oƣlaⱪliringni ozuⱪlandurƣin».
9 Primerjal sem te, oh moja ljubezen, s skupino konj v faraonovih bojnih vozovih.
«I sɵyümlüküm, mǝn seni Pirǝwnning jǝng ⱨarwiliriƣa ⱪetilƣan bir baytalƣa ohxattim;
10 Tvoja lica so ljubka z nizi draguljev, tvoj vrat z verižicami iz zlata.
Sening mǝngziliring tizilƣan munqaⱪlar bilǝn, Boynung marjanlar bilǝn güzǝldur.
11 Naredile ti bomo zlate robove s srebrnimi kroglicami.
Biz sanga kümüx kɵzlǝr ⱪuyulƣan, Altundin zibu-zinnǝtlǝrni yasap berimiz».
12 Medtem ko kralj sedi pri svoji mizi, moja narda oddaja svoj vonj.
«Padixaⱨ toy dastihinida olturƣinida, sumbul mǝlⱨimim puraⱪ qaqidu;
13 Moj srčno ljubljeni mi je sveženj mire, vso noč bo ležal med mojimi prsmi.
Mening sɵyümlüküm, u manga bir monǝk murmǝkkidur, U kɵkslirim arisida ⱪonup ⱪalidu;
14 Moj ljubljeni mi je kakor skupina kan v engedijskih vinogradih.
Mening sɵyümlüküm manga Ən-Gǝdidiki üzümzarlarda ɵskǝn bir ƣunqǝ henǝ gülidǝktur».
15 Glej, lepa si, moja ljubezen, glej, lepa si, imaš oči golobice.
«Mana, sǝn güzǝl, amriⱪim! Mana, sǝn xundaⱪ güzǝl! Kɵzliring pahtǝklǝrningkidǝktur!»
16 Glej, lep si, moj ljubljeni, da, prijeten. Tudi najina postelja je zelena.
«Mana, sǝn güzǝl, sɵyümlüküm; Bǝrⱨǝⱪ, yeⱪimliⱪ ikǝnsǝn; Bizning orun-kɵrpimiz yexildur;
17 Bruna najine hiše so cedre in najini trami v ostrešju iz cipresovine.
Ɵyimizdiki limlar kedir dǝrihidin, Wasilirimiz arqilardindur.
