< Visoka pesem 7 >

1 Kako krasna so tvoja stopala s čevlji, oh prinčeva hči! Sklepi tvojih stegen so podobni draguljem, delo rok spretnega delavca.
Quam pulchri sunt gressus tui in calceamentis, filia principis! Iuncturae femorum tuorum, sicut monilia, quae fabricata sunt manu artificis.
2 Tvoj popek je podoben okrogli čašici, ki noče žgane pijače. Tvoj trebuh je podoben kupu pšenice, obsutemu z lilijami.
Umbilicus tuus crater tornatilis, numquam indigens poculis. Venter tuus sicut acervus tritici, vallatus liliis.
3 Tvoji dve dojki sta podobni dvema mladima srnama, ki sta dvojčici.
Duo ubera tua, sicut duo hinnuli gemelli capreae.
4 Tvoj vrat je kakor stolp iz slonovine, tvoje oči [so] podobne ribnikom v Hešbónu, pri Batrabímskih velikih vratih. Tvoj nos je kakor libanonski stolp, ki gleda proti Damasku.
Collum tuum sicut turris eburnea. Oculi tui sicut piscinae in Hesebon, quae sunt in porta filiae multitudinis. Nasus tuus sicut turris Libani, quae respicit contra Damascum.
5 Tvoja glava na tebi je podobna Karmelu in lasje tvoje glave [so] podobni škrlatu; kralj je zadržan v galerijah.
Caput tuum ut Carmelus: et comae capitis tui, sicut purpura regis vincta canalibus.
6 Kako lepa in kako prijetna si ti, oh ljubezen, za naslade!
Quam pulchra es, et quam decora charissima, in deliciis!
7 Ta tvoja postava je podobna palmovemu drevesu in tvoje prsi grozdom grozdja.
Statura tua assimilata est palmae, et ubera tua botris.
8 Rekel sem: »Šel bom gor k palmovemu drevesu, zgrabil bom njegove veje. Sedaj bodo tudi tvoje prsi kakor grozdi vinske trte in vonj tvojega nosu podoben jabolkom
Dixi: Ascendam in palmam, et apprehendam fructus eius: et erunt ubera tua sicut botri vineae: et odor oris tui sicut malorum.
9 in nebo tvojih ust podobno najboljšemu vinu za mojega ljubljenega, ki gre medéno dol, povzročujoč ustnicam tistih, ki spijo, da spregovorijo.«
Guttur tuum sicut vinum optimum, dignum dilecto meo ad potandum, labiisque et dentibus illius ad ruminandum.
10 Jaz sem svojega ljubljenega in njegovo hrepenenje je po meni.
Ego dilecto meo, et ad me conversio eius.
11 Pridi, moj ljubljeni, pojdiva na polje, prenočujva v vaseh.
Veni dilecte mi, egrediamur in agrum, commoremur in villis.
12 Vstaniva zgodaj k vinogradom, poglejva, ali trta cveti, ali se pojavlja nežno grozdje in granatna jabolka brste. Tam ti bom dala svoje ljubezni.
Mane surgamus ad vineas, videamus si floruit vinea, si flores fructus parturiunt, si floruerunt mala punica: ibi dabo tibi ubera mea.
13 Nadliščki dajejo vonj in pri naših velikih vratih so vse vrste prijetnih sadov, novi in stari, ki sem jih oskrbela zate, oh moj ljubljeni.
Mandragorae dederunt odorem. In portis nostris omnia poma: nova et vetera, dilecte mi, servavi tibi.

< Visoka pesem 7 >