< Visoka pesem 1 >
1 Pesem pesmi, ki je Salomonova.
Salomon korkea veisu.
2 Naj me poljublja s poljubi svojih ust, kajti tvoja ljubezen je boljša kakor vino.
Hän suuta antakoon minun, suunsa antamisella; sillä sinun rakkautesi on suloisempi kuin viina,
3 Zaradi vonja tvojih dobrih mazil je tvoje ime kakor izlito mazilo, zato te ljubijo device.
Sinun hyväin voidettes hajuin tähden. Sinun nimes on vuodatettu öljy; sen piikaiset sinua rakastavat.
4 Povleci me, me bomo tekle za teboj. Kralj me je privedel v svoje sobe; me bomo vesele in se veselile v tebi, me se bomo spominjale tvoje ljubezni bolj kakor vina. Poštene te ljubijo.
Vedä minua, niin me juoksemme perässäs: Kuningas vie minun kammioonsa: Me iloitsemme ja riemuitsemme sinusta, me muistamme sinun rakkauttas enempi kuin viinaa: hurskaat rakastavat sinua.
5 Črna sem, toda ljubka, oh ve hčere jeruzalemske, kakor kedárski šotori, kakor Salomonove zavese.
Minä olen musta, mutta sangen otollinen, te Jerusalemin tyttäret, niinkuin Kedarin majat, niinkuin Salomon kirjoiteltu vaate.
6 Ne glejte name, ker sem počrnela, ker je name pogledalo sonce. Otroci moje matere so bili jezni name, postavili so me za varuhinjo vinogradov, toda svojega lastnega vinograda nisem varovala.
Älkäät sitä katsoko, että minä niin musta olen; sillä päivä on minun polttanut: minun äitini lapset vihastuivat minun päälleni: he ovat asettaneet minun viinamäen vartiaksi, mutta en minä varjellut viinamäkeäni.
7 Povej mi, oh ti, ki ga ljubi moja duša, kje paseš, kje daješ svojemu tropu, da počiva opoldan; kajti zakaj bi bila jaz kakor nekdo, ki se obrača vstran ob tropih tvojih družabnikov?
Sano minulle sinä, jota minun sieluni rakastaa: kussas laidunta pidät, ja kussas lounaalla lepäät? ettei minun pitäisi poikkeeman kumppanies lauman tykö.
8 Če ne veš, oh najlepša med ženami, pojdi svojo pot naprej ob stopinjah tropa in pasi svoje kozličke poleg pastirskih šotorov.
Jos et sinä sinuas tunne, sinä kaikkein ihanaisin vaimoin seassa, niin mene lammasten jäljille, ja kaitse vohlias paimenien huonetten tykönä.
9 Primerjal sem te, oh moja ljubezen, s skupino konj v faraonovih bojnih vozovih.
Minä vertaan sinun, ystäväni, ratsaskaluihini, Pharaon vaunuihin.
10 Tvoja lica so ljubka z nizi draguljev, tvoj vrat z verižicami iz zlata.
Sinun sasupääs ovat ihanat pankkuin keskellä, ja sinun kaulas kultakäädyissä.
11 Naredile ti bomo zlate robove s srebrnimi kroglicami.
Me teemme sinulle kultaiset pankut, hopianastoilla.
12 Medtem ko kralj sedi pri svoji mizi, moja narda oddaja svoj vonj.
Kuin kuningas istui pöytänsä tykönä, antoi nardukseni hajunsa.
13 Moj srčno ljubljeni mi je sveženj mire, vso noč bo ležal med mojimi prsmi.
Ystäväni on minun mirrhamkimppuni, joka minun rinnoillani riippuu.
14 Moj ljubljeni mi je kakor skupina kan v engedijskih vinogradih.
Minun ystäväni on minulle Kyprin viinamarjan rypäle, Engeddin viinamäessä.
15 Glej, lepa si, moja ljubezen, glej, lepa si, imaš oči golobice.
Katso, armaani, sinä olet ihana: katso, sinä olet ihana, silmäs ovat niinkuin kyhkyläisen silmät.
16 Glej, lep si, moj ljubljeni, da, prijeten. Tudi najina postelja je zelena.
Katso, ystäväni, sinä olet ihana ja suloinen, ja meidän vuoteemme myös viheriöitsee.
17 Bruna najine hiše so cedre in najini trami v ostrešju iz cipresovine.
Meidän huoneemme kaaret ovat sedripuusta, vuolteet hongasta.