Ruta 4
1 Potem je Boaz odšel k velikim vratom in se tam usedel in glej, sorodnik, o katerem je Boaz govoril, je prišel mimo, kateremu je rekel: »Hej, ti oné! Kreni sem in sedi tukaj.« In ta je krenil tja ter se usedel.
Boaz te vongka la cet tih ngol. Te vaengah aka tlan koi la a thui hlang te ha pawk tih Boaz loh, “Tongmang hela pah lamtah ngol dae lah,” a ti nah. Te dongah phael tih ngol thuk.
2 Vzel je deset mož izmed starešin mesta ter rekel: »Sedite tukaj.« In oni so se usedli.
Te phoeiah khopuei kah a hamca rhoek te hlang parha a loh tih, “Hela ngol uh dae,” a ti nah vanbangla amih khaw ngol uh.
3 Sorodniku je rekel: »Naomí, ki je ponovno prišla iz moábske dežele, prodaja posest dežele, ki je bila od najinega brata Eliméleha
Te vaengah aka tlan koi taengah, “Mamih kah manuca Elimelekh khohmuen kah lo aka yoi Noami tah Moab kho lamkah ha bal coeng.
4 in mislil sem, da ti oznanim, rekoč: ›Kupi to pred prebivalci in pred starešinami mojega ljudstva. Če hočeš to odkupiti, to odkupi, toda če ti tega nočeš odkupiti, potem mi povej, da bom lahko vedel, kajti poleg tebe ni nikogar, da to odkupi, jaz pa sem za teboj.‹« In ta je rekel: » To bom odkupil.«
Te dongah kai long tah namah hna ah kan yaak sak dae eh ka ti vanbangla hekah aka ngol rhoek hmai neh ka pilnam khuikah a hamca rhoek hmaiah koep lai laeh ka ti. Na tlan ham atah tlan laeh. Tedae na tlan pawt oeh atah kamah taengah he thui. Te daengah ni nang phoeiah aka tlan ham hlang a om pawt te ka ming khaw ka ming van eh. Tedae kai tah nang hnukkah pueng ni,” a ti nah vaengah, “Kamah loh ka tlan ni,” a ti.
5 Potem je Boaz rekel: »Tisti dan, ko kupiš polje iz Naomíne roke, moraš to kupiti tudi od Moábke Rute, žene umrlega, da obudiš ime mrtvega na njegovi dediščini.«
Te vaengah Boaz loh, “Naomi neh aka duek kah a yuu Moab nu Ruth kut lamkah khohmuen na lai khohnin vaengah aka duek ming te thoh pah ham ni a rho khaw na lai eh?,” a ti nah.
6 Sorodnik je rekel: » Tega ne morem odkupiti zase, da ne bi oškodoval svoje lastne dediščine. Ti odkupi mojo pravico k sebi, kajti jaz tega ne morem odkupiti.«
Tedae aka tlan loh, “Kamah loh ka tlan ham akhaw a tlan ham ka noeng moenih. Ka rho he ka porhak sak ve. Namah ham na tlan mako. Ka tlannah neh tlan ham ka noeng moenih,” a ti nah.
7 Torej to je bil običaj v prejšnjem času v Izraelu, glede odkupitve in glede zamenjave, za potrditev vseh stvari. Človek je sezul svoj čevelj in tega dal svojemu bližnjemu in to je bilo pričevanje v Izraelu.
Hlamat vaengah tah Israel khuikah tlannah ham neh hnothung ham ol khat khat neh ana khueng thiluh. Te vaengah hlang pakhat loh a khokhom a dul tih a hui taengla a paek te Israel khuikah ciphuemyuhnah coeng ni.
8 Zato je sorodnik Boazu rekel: » To si kupi zase.« Tako je sezul svoj čevelj.
Te dongah aka tlan tueng loh Boaz taengah, “Namah ham lai laeh,” a ti nah tih a khokhom te a dul.
9 Boaz je rekel starešinam in vsemu ljudstvu: »Vi ste priče ta dan, da sem kupil vse, kar je bilo Elimélehovo in vse, kar je bilo Mahlónovo in Kiljónovo iz Naomíne roke.
Te dongah a hamca rhoek taeng neh pilnam boeih taengah Boaz loh, “Elimelekh kah a koe boeih khaw, Kilion neh Mahlon koe boeih khaw Naomi kut lamkah ka lai coeng tila tihnin ah laipai la na om uh coeng.
10 Poleg tega sem kupil Moábko Ruto, Mahlónovo ženo, da postane moja žena, da obudim ime mrtvega na njegovi dediščini, da ime mrtvega ne bo iztrebljeno izmed njegovih bratov in od velikih vrat tega kraja. Vi ste priče ta dan.«
Te dongah amah koe neh aka duek ming thoh pah ham ni Mahlon yurho, Moab nu Ruth khaw ka yuu la ka lai coeng. Te phoeiah aka duek kah a ming te a pacaboeina khui lamkah neh te hmuen vongka lamloh a muei pawt ham khaw tihnin ah laipai la na om uh coeng,” a ti nah.
11 Vse ljudstvo, ki je bilo v velikih vratih, in starešine, so rekli: » Mi smo priče. Gospod naj naredi žensko, ki je prišla v tvojo hišo, kakor Rahelo in kakor Lejo, ki sta zgradili Izraelovo hišo. Ti pa delaj plemenito v Efráti in bodi slaven v Betlehemu.
Te vaengah vongka kah pilnam boeih neh a hamca rhoek loh, “Laipai la ka om uh coeng. Na im khuila aka kun huta tah, BOEIPA loh Israel imkhui aka thoh rhoi Rakhel neh Leah bangla khueh saeh. Epharath ah thadueng la om saeh lamtah Bethlehem ah a ming om saeh.
12 Tvoja hiša naj bo podobna Parecovi hiši, katerega je Tamara rodila Judu, od semena, ki ti ga bo Gospod dal od te mlade ženske.«
Hekah hula dongah BOEIPA loh nang m'paek na tii na ngan lamloh na imkhui khaw Tamar loh Judah ham a sak Perez imkhui bangla om saeh,” a ti nauh.
13 Tako je Boaz vzel Ruto in bila je njegova žena in ko je šel noter k njej, ji je Gospod dal spočetje in rodila je sina.
Boaz loh Ruth te a loh tih a yuu la coeng. Ruth taengla a kun vaengah rhumpum ham khaw BOEIPA loh a paek coeng dongah capa a cun.
14 Ženske so rekle Naomí: »Blagoslovljen bodi Gospod, ki te ta dan ni pustil brez sorodnika, da bo njegovo ime lahko slavno v Izraelu.
Te vaengah Naomi te huta rhoek loh, “Tihnin ah nang aka tlan ham te aka pat sak pawh BOEIPA te a yoethen pai saeh. A ming khaw Israel lakli ah thang pai saeh.
15 On ti bo obnovitelj tvojega življenja in hranitelj tvoje starosti, kajti rodila ga je tvoja snaha, ki te ima rada, ki ti je boljša kakor sedem sinov.«
Nang hamla na hinglu aka hlawt tih na sampok vaengah aka cangbam la om ni. Na langa loh nang n'lungnah tih anih a sak coeng. Anih pakhat he nang ham tah ca tongpa parhih lakah khaw then coeng,” a ti nauh.
16 Naomí je vzela otroka in ga položila v svoje naročje in mu postala pestunja.
Camoe te Naomi loh a loh tih a rhang dongah a poem. Te dongah anih te camoe aka poeh la om.
17 Ženske, njene sosede, so mu dale ime, rekoč: »Naomí je rojen sin« in njegovo ime so imenovale Obéd. On je oče Davidovega očeta Jeseja.
Imben rhoek long khaw, “Naomi ham ca tongpa om coeng,” a ti uh camoe te a ming a sak pauh. Te dongah a ming te Obed a sak pauh. Anih tah Jesse napa tih, Jesse tah David napa la om.
18 Torej to so Parecovi rodovi: Parec je zaplodil Hecróna,
Te dongah Perez a rhuirhong rhoek la Perez loh Khetsron a sak.
19 Hecrón je zaplodil Rama, Ram je zaplodil Aminadába,
Khetsron loh Ram a sak tih Ram loh Amminadab a sak.
20 Aminadáb je zaplodil Nahšóna, Nahšón je zaplodil Salmóna,
Amminadab loh Nahshon a sak tih Nahshon loh Salmon a sak.
21 Salmón je zaplodil Boaza, Boaz je zaplodil Obéda,
Salmon loh Boaz a sak tih Boaz loh Obed a sak.
22 Obéd je zaplodil Jeseja in Jese je zaplodil Davida.
Obed loh Jesse a sak tih Jesse loh David a sak.
