Ruta 3

1 Potem ji je njena tašča Naomí rekla: »Moja hči, mar ne bom iskala počitka zate, da bo lahko dobro s teboj?

Postquam autem reversa est ad socrum suam, audivit ab ea: Filia mea, quæram tibi requiem, et providebo ut bene sit tibi.

2 Torej ali ni Boaz iz našega sorodstva, s čigar deklami si bila? Glej on nocoj veja ječmen na mlatišču.

Booz iste, cuius puellis in agro iuncta es, propinquus noster est, et hac nocte aream hordei ventilat.

3 Umij se torej in se mazili in nase nadeni svoje oblačilo in pojdi dol do mlatišča. Toda ne daj se spoznati možu, dokler se ne bo najedel in napil.

Lavare igitur, et undere, et induere cultioribus vestimentis, et descende in aream. non te videat homo, donec esum potumque finierit.

4 Zgodilo se bo, da ko se uleže, da si boš zapomnila prostor, kjer bo legel in vstopila boš in odkrila njegova stopala in se ulegla in on ti bo povedal kaj boš storila.«

Quando autem ierit ad dormiendum, nota locum in quo dormiat: veniesque et discooperies pallium, quo operitur a parte pedum, et proiicies te, et ibi iacebis: ipse autem dicet tibi quid agere debeas.

5 Rekla ji je: »Vse, kar mi govoriš, bom storila.«

Quæ respondit: Quidquid præceperis, faciam.

6 Odšla je dol k mlatišču in storila glede na vse, kar ji je njena tašča zaukazala.

Descenditque in aream, et fecit omnia, quæ sibi imperaverat socrus.

7 Ko je Boaz jedel in pil in je bilo njegovo srce veselo, je odšel, da se uleže pri koncu kupa žita in ona je po tiho prišla in odkrila njegova stopala in se ulegla.

Cumque comedisset Booz, et bibisset, et factus esset hilarior, issetque ad dormiendum iuxta acervum manipulorum, venit abscondite, et discooperto pallio a pedibus eius, se proiecit.

8 Pripetilo se je ob polnoči, da je bil mož prestrašen in se obrnil in glej, ženska leži pri njegovih stopalih.

Et ecce, nocte iam media expavit homo, et conturbatus est: viditque mulierem iacentem ad pedes suos,

9 Rekel je: »Kdo si?« Odgovorila je: »Jaz sem Ruta, tvoja pomočnica. Razširi torej krajec svoje obleke nad svojo pomočnico, kajti ti si bližnji sorodnik.«

et ait illi: Quæ es? Illaque respondit: Ego sum Ruth ancilla tua: expande pallium tuum super famulam tuam, quia propinquus es.

10 Rekel je: »Blagoslovljena bodi od Gospoda, moja hči, kajti izkazala si več prijaznosti v zadnjem koncu kakor poprej v tem, da ne slediš za mladeniči, bodisi revnimi ali bogatimi.

Et ille, Benedicta, inquit, es a Domino filia, et priorem misericordiam posteriore superasti: quia non est secuta iuvenes pauperes, sive divites.

11 Sedaj, moja hči, ne boj se. Storil ti bom vse, kar zahtevaš, kajti vse mesto mojega ljudstva ve, da si vrla ženska.

Noli ergo metuere, sed quidquid dixeris mihi, faciam tibi. Scit enim omnis populus, qui habitat intra portas urbis meæ, mulierem te esse virtutis.

12 Sedaj je to resnica, da sem tvoj bližnji sorodnik, vendar obstaja sorodnik, ki je bližji kakor jaz.

Nec abnuo me propinquum, sed est alius me propinquior.

13 Ostani to noč in zjutraj bo, da če ti bo on izpolnil delež sorodnika, dobro. Naj on stori sorodniški delež, toda če ti on ne bo storil sorodniškega deleža, potem ti bom jaz storil sorodniški delež, kakor živi Gospod. Lezi do jutra.«

Quiesce hac nocte: et facto mane, si te voluerit propinquitatis iure retinere, bene res acta est: sin autem ille noluerit, ego te absque ulla dubitatione suscipiam, vivit Dominus. dormi usque mane.

14 In pri njegovih stopalih je ležala do jutra. Vstala je, preden je kdo lahko prepoznal drugega. Rekel je: »Naj se ne izve, da je na mlatišče prišla ženska.«

Dormivit itaque ad pedes eius, usque ad noctis abscessum. Surrexit itaque antequam homines se cognoscerent mutuo, et dixit Booz: Cave ne quis noverit quod huc veneris.

15 Prav tako je rekel: »Prinesi zagrinjalo, ki ga imaš na sebi in ga drži.« Ko ga je držala, ji je odmeril šest meric ječmena in ga naložil nanjo in odšla je v mesto.

Et rursum, Expande, inquit, pallium tuum, quo operiris, et tene utraque manu. Qua extendente, et tenente, mensus est sex modios hordei, et posuit super eam. Quæ portans ingressa est civitatem,

16 Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: »Kdo si, moja hči?« In povedala ji je vse, kar ji je storil mož.

et venit ad socrum suam. Quæ dixit ei: Quid egisti filia? Narravitque ei omnia, quæ sibi fecisset homo.

17 Rekla ji je: »Dal mi je teh šest meric ječmena, kajti rekel mi je: ›Ne pojdi prazna k svoji tašči.‹«

Et ait: Ecce sex modios hordei dedit mihi, et ait: Nolo vacuam te reverti ad socrum tuam.

18 Potem ji je ona rekla: »Mirno sedi, moja hči, dokler ne izveš, kako se bo stvar obrnila, kajti mož ne bo počival, dokler danes ne dokonča te stvari.«

Dixitque Noemi: Expecta filia donec videamus quem res exitum habeat. neque enim cessabit homo nisi compleverit quod locutus est.