Rimljanom 6
1 Kaj bomo potem rekli? Ali bomo nadaljevali v grehu, da bo milost lahko obilna?
Quid ergo dicemus? Permanebimus in peccato ut gratia abundet?
2 Bog ne daj. Kako bomo mi, ki smo mrtvi grehu, še živeli v njem?
Absit. Qui enim mortui sumus peccato, quomodo adhuc vivemus in illo?
3 Ali ne veste, da tako mnogi izmed nas, ki smo bili krščeni v Jezusa Kristusa, smo bili krščeni v njegovo smrt?
An ignoratis quia quicumque baptizati sumus in Christo Iesu, in morte ipsius baptizati sumus?
4 Torej smo s krstom z njim pokopani v smrt, da naj bi podobno kakor je bil Kristus obujen od mrtvih po Očetovi slavi, točno tako tudi mi hodili v novosti življenja.
Consepulti enim sumus cum illo per baptismum in mortem: ut quomodo Christus surrexit a mortuis per gloriam Patris, ita et nos in novitate vitæ ambulemus.
5 Kajti če smo bili skupaj posajeni v podobnost njegove smrti, bomo tudi v podobnost njegovega vstajenja,
Si enim complantati facti sumus similitudini mortis eius: simul et resurrectionis erimus.
6 ker vemo to, da je naš stari človek križan z njim, da bi bilo telo greha lahko uničeno, da naj odslej ne bi več služili grehu.
Hoc scientes, quia vetus homo noster simul crucifixus est, ut destruatur corpus peccati, et ultra non serviamus peccato.
7 Kajti kdor je mrtev, je osvobojen pred grehom.
Qui enim mortuus est, iustificatus est a peccato.
8 Torej, če smo s Kristusom mrtvi, verujemo, da bomo z njim tudi živeli,
Si autem mortui sumus cum Christo: credimus quia simul etiam vivemus cum Christo:
9 vedoč, da Kristus, ko je bil obujen od mrtvih, nič več ne umira; nad njim smrt nima več gospostva.
scientes quod Christus resurgens ex mortuis iam non moritur, mors illi ultra non dominabitur.
10 Kajti kdor je umrl, je enkrat umrl grehu, toda kdor živi, živi Bogu.
Quod enim mortuus est peccato, mortuus est semel: quod autem vivit, vivit Deo.
11 Prav tako tudi sebe štejte za zares mrtve grehu, toda žive za Boga, po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.
Ita et vos existimate, vos mortuos quidem esse peccato, viventes autem Deo, in Christo Iesu Domino nostro.
12 Ne dopustite, da torej greh kraljuje v vašem umrljivem telesu, da bi ga morali ubogati v njegovih poželenjih.
Non ergo regnet peccatum in vestro mortali corpore ut obediatis concupiscentiis eius.
13 Niti ne dajajte svojih udov grehu, kot orodja krivičnosti, temveč dajte sebe Bogu, kakor tisti, ki so od mrtvih živi in svoje ude kot orodja pravičnosti Bogu.
Sed neque exhibeatis membra vestra arma iniquitatis peccato: sed exhibete vos Deo, tamquam ex mortuis viventes: et membra vestra arma iustitiæ Deo.
14 Kajti greh nad vami ne bo imel gospostva; kajti niste pod postavo, temveč pod milostjo.
Peccatum enim vobis non dominabitur: non enim sub lege estis, sed sub gratia.
15 Kaj torej? Mar bomo grešili, ker nismo pod postavo, temveč pod milostjo? Bog ne daj.
Quid ergo? Peccabimus, quoniam non sumus sub lege, sed sub gratia? Absit.
16 Ali ne veste, da komur same sebe dajete [za] služabnike v pokorščino, ste njegovi služabniki, komur se pokoravate; bodisi grehu v smrt ali poslušnosti v pravičnost?
Nescitis quoniam cui exhibetis vos servos ad obediendum, servi estis eius, cui obeditis, sive peccati ad mortem, sive obeditionis ad iustitiam?
17 Toda hvala Bogu, da ste bili služabniki grehu, vendar ste iz srca ubogali to obliko nauka, ki vam je bil izročen.
Gratias autem Deo quod fuistis servi peccati, obedistis autem ex corde in eam formam doctrinæ, in quam traditi estis.
18 Ko ste bili torej osvobojeni greha, ste postali služabniki pravičnosti.
Liberati autem a peccato, servi facti estis iustitiæ.
19 Zaradi šibkosti vašega mesa govorim po običaju ljudi; kajti kakor ste svoje služabniške ude dali nečistosti in krivičnosti za krivičnost; točno tako dajte sedaj svoje služabniške ude pravičnosti za svetost.
Humanum dico, propter infirmitatem carnis vestræ: sicut enim exhibuistis membra vestra servire immunditiæ, et iniquitati ad iniquitatem, ita nunc exhibete membra vestra servire iustitiæ in santificationem.
20 Kajti ko ste bili služabniki grehu, ste bili svobodni, [prosti] pred pravičnostjo.
Cum enim servi essetis peccati, liberi fuistis iustitiæ.
21 Kakšen sad ste takrat imeli v tistih stvareh, ki se jih sedaj sramujete? Kajti konec tistih stvari je smrt.
Quem ergo fructum habuistis tunc in illis, in quibus nunc erubescitis? Nam finis illorum mors est.
