Rimljanom 10

1 Bratje, moja srčna želja in prošnja k Bogu za Izrael je, da bi bili oni lahko rešeni.

Bratje, dobra želja mojega srca in molitev k Bogu je za zveličanje Izraela.

2 Kajti prinašam jim pričevanje, da imajo gorečnost za Boga, toda ne glede spoznanja.

Kajti spričujem jim, da imajo vnetost za Boga, ali ne po spoznanji.

3 Kajti ker so bili nevedni glede Božje pravičnosti in so nameravali vzpostaviti svojo lastno pravičnost, se niso podvrgli Božji pravičnosti.

Kajti ne poznavajoč Božje pravice in iščoč svojo lastno pravico utrditi, niso se pravici Božjej podložili.

4 Kajti Kristus je konec postave za pravičnost vsakemu, ki veruje.

Ker je konec postave Kristus na pravico vsakemu, kteri veruje.

5 Kajti Mojzes opisuje pravičnost, ki je iz postave: ›Da bi človek, ki dela te stvari, živel po njih.‹

Kajti Mojzes piše za pravico, ktera je od postave: "Človek, kteri je to storil, živel bo v tem."

6 Toda pravičnost, ki je iz vere, govori na ta način: »Ne reci v svojem srcu: ›Kdo se bo povzpel v nebo?‹ (to je, Kristusa privedel dol od zgoraj );

A pravica, ktera je iz vere, tako govori: "Ne reci v srcu svojem: Kdo pojde gor na nebo? to je, da Kristusa dol popelje;

7 ali: ›Kdo se bo spustil v brezno?‹ (to je, da Kristusa ponovno privede gor od mrtvih).« (Abyssos g12)

Ali: "Kdo pojde dol v brezno? to je, da Kristusa iz mrtvih gor popelje." (Abyssos g12)

8 Toda kaj ta pravi? Beseda je blizu tebe, celó v tvojih ustih in v tvojem srcu; to je, beseda vere, ki jo oznanjamo;

Ali kaj pravi: "Blizu tebe je beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem;" to je beseda vere, ktero oznanjujemo.

9 da če boš s svojimi usti priznal Gospoda Jezusa in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

Ker če spoznavaš z usti svojimi Gospoda Jezusa in veruješ v svojem srcu, da ga je Bog obudil iz mrtvih, zveličal se boš.

10 Kajti s srcem človek veruje v pravičnost, z usti pa je narejeno priznanje v rešitev duše.

Kajti s srcem se veruje v pravico, a z usti se spoznava za zveličanje.

11 Kajti pismo pravi: ›Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.‹

Kajti pismo pravi: "Kdorkoli veruje v njega, osramotil se ne bo."

12 Kajti ni razlike med Judom in Grkom, kajti isti Gospod nad vsemi je bogat do vseh, ki kličejo k njemu.

Ker ni razločka med Judom in pa Grkom, ker je ravno tisti gospod vseh, bogat za vse; kteri kličejo njega.

13 Kajti kdorkoli bo klical h Gospodovemu imenu, bo rešen.

Kajti vsak, kteri bo klical ime Gospodovo, zveličal se bo.

14 Kako bodo torej klicali njega, v katerega niso verovali? In kako bodo verovali vanj, o katerem niso slišali? In kako bodo slišali brez oznanjevalca?

Kako torej bodo klicali tistega, v kterega niso verovali? kako bodo verovali, kterega niso slišali? kako bodo slišali brez oznanjevalca?

15 In kako bodo oznanjali, razen če niso poslani? Kakor je pisano: ›Kako krasna so stopala teh, ki oznanjajo evangelij miru in prinašajo vesele novice o dobrih stvareh!‹

A kako bodo oznanjevali, če niso poslani? kakor je pisano: "Kako lepe so noge teh, kteri oznanjujejo mír, kteri oznanjujejo dobro!"

16 Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Kajti Izaija pravi: ›Gospod, kdo je verjel našemu poročilu?‹

Ali vsi niso bili poslušni evangelju, kajti Izaija pravi: "Gospod, kdo je verjel temu, kar je slišal od nas?"

17 Tako potem vera prihaja po poslušanju in poslušanje po Božji besedi.

Tako je vera od slišanja, a slišanje po besedi Božjej.

18 Vendar pravim: »Mar niso slišali?« Da, resnično, njihov glas je šel po vsej zemlji in njihove besede do koncev sveta.

Ali pravim: Niso li slišali? Se vé da: "Po vsej zemlji je izšel njih glas in na kraje naseljenega sveta njih besede."

19 Toda pravim: »Mar Izrael ni spoznal?« Mojzes najprej pravi: ›Izzval te bom k ljubosumju s tistimi, ki niso ljudstvo in z nespametnim narodom te bom jezil.‹

Ali pravim: Ni li spoznal Izrael? Prvi Mojzes govori: "Jaz vas bom razdražil po ne ljudstvu, po ljudstvu nerazumnem razjezil vas bom."

20 Toda Izaija je zelo pogumen in pravi: ›Našli so me tisti, ki me niso iskali; razodet sem bil tem, ki po meni niso spraševali.‹

A Izaija se drzne in pravi: "Našli so me ti, kteri me niso iskali, razodet sem bil tem, kteri za me niso prašali."

21 Toda Izraelu reče: ›Cel ljubi dan sem svoje roke iztegoval k neposlušnim in upornim ljudem.‹

K Izraelu pa govori: "Ves dan sem molil roke svoje k ljudstvu neverujočemu in se pregovarjajočemu."