< Razodetje 7 >

1 In po teh stvareh sem zagledal štiri angele stati na štirih vogalih zemlje, ki so držali štiri vetrove zemlje, da veter ne bi pihal ne na zemljo, niti ne na morje, niti ne v nobeno drevo.
Amalalu, na da a: igele dunu biyaduyale gala, osobo bagade hegomai biyaduyale gala amoga lelebe ba: i. Ilia da fo biyaduyale gala, amo da osobo bagade, hano wayabo amola ifa huluane, amoga mae misa: ne, gagulaligi.
2 In videl sem drugega angela dvigovati se od vzhoda, ki je imel pečat živega Boga; in ta je z močnim glasom zaklical štirim angelom, ki jim je bilo dano, da škodujejo zemlji in morju,
Amalalu, na da a: igele dunu amo da Gode Esalalalebe Ea dawa: digima: ne gobele ilegesu lai, gusu amoga manebe ba: i. E da a: igele dunu biyaduyale gala, ilima Gode da soge amola hano wadela: musa: gasa i dagoi, ilima amane wele sia: i,
3 rekoč: »Ne škodujte zemlji niti morju niti drevesom, dokler ne zapečatimo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.«
“Dilia! Osobo, hano amola ifa, amo wadela: musa: oualigima! Ninia da Gode fi dunu amo ilia odagiga dawa: digima: ne ilegesu dedei dagoiba: le fawane, amo liligi wadela: ma!”
4 In slišal sem število teh, ki so bili zapečateni. In zapečatenih je bilo sto štiriinštirideset tisoč izmed vseh rodov Izraelovih otrok.
Amalalu na da Gode Ea fi dunu amo ilia odagiga Gode Ea dawa: digima: ne ilegesu dedei ba: i, amo ilia idi nabi. Amo idi da 144,000. Ilia da Isala: ili fi fagoyale gala, amo huluane amoga mogili ilegei dagoi.
5 Iz Judovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Rubenovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Gadovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
Isala: ili fi afae afae da ilegei dunu 12,000 agoane ba: i, amo Yuda, Liubene, Ga: ide, A:sie, Na: fadalai, Ma: na: se, Simiane, Lifai, Isaga, Sebiulane, Yousefe amola Bediamini.
6 Iz Aserjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Neftálijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Manásejevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
7 Iz Simeonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Lévijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Isahárjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
8 Iz Zábulonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Jožefovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Benjaminovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
9 Potem sem pogledal in glej, velika množica, ki je noben človek ne bi mogel prešteti, izmed vseh narodov in sorodstev in ljudi in jezikov, je stala pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečena v bela svečana oblačila in [s] palmami v svojih rokah
Amalalu, na da ba: loba, dunu osea: idafa, amo idimu da hamedeidafa gilisibi ba: i. Ilia da osobo bagade fifi asi gala huluanedafa sia: hisu amola ouligisu hisu, amoga misi. Ilia da ahea: ya: i abula salawane, gumudi lubi gaguli, Fisu amola Sibi Mano amo midadi lelebe ba: i.
10 in vpila z močnim glasom, rekoč: »Rešitev duš našemu Bogu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu.«
Ilia da ha: giwane wele sia: i, amane, “Gaga: su hou da ninia Gode amo da Fisu amoga fisa amola Sibi Mano amoga maha!”
11 In vsi angeli so stali naokrog prestola in okoli starešin in štirih živali in pred prestolom so padli na svoje obraze in oboževali Boga,
A: igele dunu, asigilai dunu amola esalebe liligi biyaduyale gala, da Fisu sisiga: le lelebe ba: i. Amalalu, ilia odagi osoboga doaga: musa: , ilia Fisu midadi diasa: ili, Godema amane nodone sia: ne gadoi,
12 rekoč: »Amen: ›Blagoslov, slava, modrost, zahvaljevanje, čast, oblast in moč bodi našemu Bogu na veke vekov. Amen.‹« (aiōn g165)
“Ama! Ninia Gode da hadigi, bagade dawa: su, asigidafa amola gasa bagade. Amaiba: le Ema eso huluane mae yolesili nodonanumu da defea. Ama!” (aiōn g165)
13 In eden izmed starešin je odgovoril ter mi rekel: »Kaj so ti, ki so oblečeni v bela svečana oblačila? In od kod so prišli?«
Asigilai dunu afadafa da nama amane adole ba: i, “Amo dunu ilia da ahea: ya: i abula amoga salawane lela, amo da nowala: ? Ilia da habidili misibala: ?”
14 In rekel sem mu: »Gospod, ti veš.« In rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja svečana oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi.
Na bu adole i, “Ada! Na da hame dawa: ! Be di dawa: !” E nama amane sia: i, “Amo dunu ilia da se nabasu bagadedafa amo baligili misi. Ilia abula ilia Sibi Mano amo ea maga: mega dodofei dagoiba: le, bu ahea: ya: i hamoi.
15 Zato so pred Božjim prestolom in v njegovem templju mu služijo dan in noč. In tisti, ki sedi na prestolu, bo prebival med njimi.
Amaiba: le, ilia Gode Ea Fisu amo midadi Ea Debolo Diasu ganodini Ema hawa: hamosa lela. Gode da Fisu da: iya fibi amola E da ili noga: le ouligisa.
16 Ne bodo več lačni, niti ne več žejni, niti nanje ne bo svetilo sonce, niti nobena vročina.
Ilia da ha: su o hano hanasu bu hame ba: mu. Eso amola gia: i bagade liligi da ili bu hame gia: mu.
17 Kajti Jagnje, ki je v sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k živim studencem vodá in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«
Bai Sibi Mano amo da Fisu dogoa lela, amo da ilia sibi Ouligisu esalumuba: le, E da ili eso huluane mae bogole Fifi Ahoanusu hano dima: ne, hano nasu amoma oule masunu. Amola, Gode da dibi si hano huluane ilia siga doga: mu.”

< Razodetje 7 >