Razodetje 5

1 In v desnici njega, ki je sedèl na prestolu, sem videl knjigo, popisano znotraj in na zadnji strani, zapečateno s sedmimi pečati.

I KE aku la au maloko o ka lima akau o ka mea e noho ana ma ka nohoalii, he buke ua palapalaia maloko, a mawaho ua hoopaaia i na wepa ehiku.

2 In videl sem krepkega angela razglašati z močnim glasom: »Kdo je vreden, da odpre knjigo in da odtrga njene pečate?«

Ike aku la au i ka anela ikaika, e hea ae ana me ka leo nui, Owai ka mea pono ke wehe i ka buke, a e akaa i kona mau wepa?

3 In nihče na nebu niti na zemlji niti pod zemljo, ni bil zmožen, da odpre knjigo niti, da pogleda nanjo.

Aole ma ka lani, aole ma ka honua, aole hoi malalo iho o ka honua, ka mea i hiki ia ia ke wehe i ua buke nei, aole hoi ke nana aku ia ia.

4 In zelo sem jokal, ker se ni našel nihče vreden, da odpre in da bere knjigo niti, da pogleda nanjo.

Uwe nui iho la au, no ka loaa ole o ka mea pono e wehe a e heluhelu i ka buke, a e nana hoi maluna iho.

5 In eden izmed starešin mi reče: »Ne jokaj; glej, Lev iz Judovega rodu, Davidova Korenina, je prevladal, da odpre knjigo in da razveže njenih sedem pečatov.«

I mai la kekahi o na lunakahiko ia'u, mai uwe oe; aia hoi ua lanakila mai la ka Liona o ka ohana a Iuda, ka Mamo a Davida, e wehe i ua buke nei, a e akaa i kona mau wepa ehiku.

6 In pogledal sem in glej, na sredini prestola in štirih živali in sredi starešin je stalo Jagnje, kot bi bilo zaklano in je imelo sedem rogov in sedem oči, ki so sedem Božjih Duhov, poslanih po vsej zemlji.

A ike aku la au ma ka nohoalii, a mawaena o na mea ola eha, a me na lunakahiko, he Keikihipa e ku ana me he mea i pepehiia la, ehiku ona pepeiaohao, ehiku hoi ona maka; oia na Uhane ehiku o ke Akua, i hoounaia'ku i ka honua a pau.

7 In prišlo je ter vzelo knjigo iz desnice tistega, ki je sedel na prestolu.

Hele mai la ia, lawe iho la i ka buke, mai ka lima akau aku o ka Mea e noho ana ma ka nohoalii;

8 In ko je vzelo knjigo, so štiri živali in štiriindvajset starešin padli dol pred Jagnjetom in vsi izmed njih so imeli harfe in zlate stekleničke, polne dišav, ki so molitve svetih.

A i kona lawe ana i ka buke, moe iho la na mea ola eha a me na lunakahiko he iwakalua kumamaha imua o ke Keikihipa; he mau lira ko lakou a pau, a me na hue gula, ua piha i na mea ala, oia hoi na pule a ka poe haipule.

9 In peli so novo pesem, rekoč: »Vredno si, da vzameš to knjigo in da odpreš njene pečate; kajti bilo si umorjeno in s svojo krvjo si nas odkupilo Bogu izmed vsakega sorodstva in jezika in ljudstva in naroda

Memele mai la lakou i ke mele hou, e olelo ana, Pono no oe ke lawe i ka buke, a e akaa i kona mau wepa: no ka mea, ua pepehiia oe, a ua kuai mai oe ia makou no ke Akua me kou koko, mai loko mai o na ohana a pau, a me na olelo, a me na aina, a me na lahuikanaka a pau;

10 in si nas naredilo [za] kralje in duhovnike pri našemu Bogu, in mi bomo kraljevali na zemlji.«

A ua hoolilo oe ia makou i poe alii, a i poe kahuna no ko makou Akua; a ia makou no ke aupuni ma ka honua.

11 In zagledal sem in zaslišal glas mnogih angelov naokoli prestola in živali in starešin, in njihovo število je bilo desettisočkrat deset tisoč in tisočev tisoči,

Nana aku la au, a lohe iho la i ka leo o na anela, he nui loa, a me na mea ola, a me na lunakahiko e anaina ana ma ka nohoalii: a o ka helu ana ia lakou he haneri miliona a me na tausani tansani;

12 ki so z močnim glasom govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastva in modrost in moč in čast in slavo in blagoslov.«

E olelo ana me ka leo nui, E pono no ke Keikihipa i pepehiia, ke loaa ia ia ka mana, a me ka waiwai, a me ke akamai, a me ka ikaika, a me ka nani a me ka mahalo, a me ka hoomaikaiia.

13 In vsako ustvarjeno bitje, ki je na nebu in na zemlji in pod zemljo in takšna, kot so v morju in vse, ki so v njem, sem slišal govoriti: »Blagoslov in čast in slava in oblast naj bo njemu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu na veke vekov.« (aiōn g165)

A lohe aku la au i na mea a pau ma ka lani, a ma ka honua, a malalo iho o ka honua, a me na mea a pau ma ka moana, a maloko o ia mau mea, e olelo ana, No ka Mea e noho ana ma ka nohoalii, no ke Keikihipa hoi, ka hoomaikaiia a me ka nani, a me ka hanohano, a me ka ikaika, ia ao aku, ia ao aku. (aiōn g165)

14 In štiri živali so rekle: »Amen.« In štiriindvajset starešin je padlo dol in oboževalo tistega, ki živi na veke vekov.

I mai la na mea ola eha, Amene. Moe iho la na lunakahiko he iwakaluakumamaha, hoomana aku la i ka Mea e ola mau ana ia ao aku, ia ao aku.