< Razodetje 16 >
1 In iz templja sem zaslišal močan glas, ki je sedmim angelom rekel: »Pojdite po svojih poteh in na zemljo izlijte stekleničke Božjega besa.«
2 In odšel je prvi in svojo stekleničko izlil na zemljo; in na ljudi, ki so imeli znamenje zvernika in na tiste, ki so oboževali njegovo podobo, je padlo ogabno in boleče vnetje.
3 In drugi angel je svojo stekleničko izlil na morje in postalo je kakor kri mrtvega človeka in vsaka živa duša v morju je umrla.
4 In tretji angel je svojo stekleničko izlil v reke in studence vodá; in postale so kri.
5 In slišal sem reči angela vodá: »Ti si pravičen, oh Gospod, ki si in si bil in boš, ker si tako sodil.
6 Kajti prelili so kri svetih in prerokov in dal si jim piti kri, kajti zaslužili so.«
7 In od oltarja sem nekoga slišal reči: »Točno tako, Gospod Bog Vsemogočni, resnične in pravične so tvoje sodbe.«
8 In četrti angel je svojo stekleničko izlil na sonce in dana mu je bila oblast, da z ognjem žge ljudi.
9 In ljudje so bili žgani z veliko vročino in izrekali bogokletje proti imenu Boga, ki ima oblast nad temi nadlogami, pa se niso pokesali, da bi mu dali slavo.
10 In peti angel je svojo stekleničko izlil na zvernikov prestol in njegovo kraljestvo je bilo polno teme in zaradi bolečine so si grizli svoje jezike
11 in zaradi svojih bolečin in svojih vnetij so izrekali bogokletje proti Bogu nebes in se niso pokesali od svojih dejanj.
12 In šesti angel je svojo stekleničko izlil na veliko reko Evfrat in njena voda se je posušila, da bi se lahko pripravila pot kraljem z vzhoda.
13 In videl sem iz ust zmaja in iz ust zvernika ter iz ust lažnega preroka priti tri nečiste duhove, podobne žabam.
14 Kajti to so duhovi hudičev, ki delajo čudeže, ki gredo do kraljev zemlje celotnega sveta, da jih zberejo na bitko tistega vélikega dne Boga Vsemogočnega.
15 »Glej, pridem kakor tat. Blagoslovljen je, kdor straži in obdrži svoje obleke, da ne bi hodil nag in bi videli njegovo sramoto.«
16 In zbral jih je skupaj na kraju, v hebrejskem jeziku imenovanem Harmagedón.
17 In sedmi angel je svojo stekleničko izlil v zrak in iz nebeškega templja je prišel od prestola močan glas, rekoč: »Narejeno je.«
18 In tam so bili glasovi in gromi in bliski in bil je velik potres, kakršnega še ni bilo, odkar so bili na zemlji ljudje, tako mogočen potres in tako velik.
19 In veliko mesto je bilo razdeljeno na tri dele in mesta narodov so se podrla in vélika [metropola] Babilon je prišla v spomin pred Boga, da ji da čašo vina okrutnosti svojega besa.
20 In vsak otok je zbežal proč in gorá ni bilo najti.
21 In z neba je padala na ljudi velika toča, vsak kamen težak okoli talent in ljudje so zaradi nadloge toče izrekali bogokletje proti Bogu; kajti nadloga od tega je bila silno velika.
