Razodetje 10

1 In videl sem drugega mogočnega angela priti dol z neba, oblečenega z oblakom, in nad njegovo glavo je bila mavrica in njegov obraz je bil, kakor bi bil sonce in njegova stopala kakor ognjeni stebri.

Amalalu, na da gasa bagade a: igele dunu muagadodi manebe ba: i. E da mu mobi abula agoane sali amola ea dialuma da: iya sona: ni agoane ba: i. Ea odagi da eso agoane ba: su amola ea emo da laluga hamoi ganumu agoane ba: i.

2 In v svoji roki je imel odprto majhno knjigo; in svoje desno stopalo je postavil na morje, svoje levo stopalo pa na zemljo

Bioi meloa fonobahadi da ea lobo ganodini ba: i. E da ea emodafa wayabo bagade amoga osa: i amola ea emo fofadi osobo bagade amoga osa: i.

3 ter zavpil z močnim glasom, kot kadar rjove lev. In ko je zavpil, je sedem gromov izustilo svoje glasove.

E da laione wa: me amo ea gesenebe defele, ha: giwane wele sia: i. E da wele sia: beba: le, gu gelebe fesuale gala nabi.

4 In ko je sedem gromov izustilo svoje glasove, sem bil na tem, da napišem. Zaslišal pa sem glas iz nebes, ki mi je rekel: »Zapečati te besede, ki jih je spregovorilo sedem gromov in jih ne zapiši.«

Na da gu gelebe fesuale gala nababeba: le, amo sia: i dedemusa: dawa: i galu. Be sia: muagadodi misini, amane sia: i, “Amo sia: gu gelebe fesuale sia: i liligi wamolegema! Mae dedema!”

5 In angel, ki sem ga videl stati na morju in na zemlji, je svojo roko vzdignil k nebu

A: igele amo na da wayabo bagade amola osobo bagade, amo da: iya lelebe ba: i, e da ea lobo gaguia gadole muga moloi.

6 in prisegel pri njem, ki živi na veke vekov, ki je ustvaril nebo in stvari, ki so na njem in zemljo in stvari, ki so na njej in morje in stvari, ki so v njem, da naj ne bi bilo več časa, (aiōn g165)

E da Gode, amo da Hebene amola osobo bagade amola amo ganodini liligi huluane hahamoi, amo Ea Dioba: le amane sia: i, “Gode da bu hame oualigimu! (aiōn g165)

7 toda v dneh glasu sedmega angela, ko bo ta začel trobiti, naj bi se dokončala Božja skrivnost, kakor jo je razglasil svojim služabnikom prerokom.

Be a: igele fesuale da dalabede fulabolalu, Gode Ea wamolegei ilegesu amo E da musa: Ea hawa: hamosu balofede dunuma sia: i dagoi, E da hamone dagomu.”

8 In glas, ki sem ga slišal z neba, mi je ponovno spregovoril ter rekel: »Pojdi in vzemi majhno knjigo, ki je odprta v roki angela, ki stoji na morju in na zemlji.«

Sia: amo na da muagadodi nabi, bu nama amane sia: i, “Masa! Amo doasi meloa bioi, a:igele e da hano wayabo bagade amola osobo bagadega lela, amo ea lobo ganodini gagui gala, amo lama!”

9 In odšel sem k angelu ter mu rekel: »Daj mi majhno knjigo.« In rekel mi je: »Vzemi jo in jo pojej, in tvoj trebuh bo naredila grenek, toda v tvojih ustih bo sladka kakor med.«

Amalalu, na da a: igele dunuma doaga: le, bioi meloa fonobahadi lama: ne edegei. E nama amane sia: i, “Defea! Lale moma! Dia hagomo ganodini e da gamogai agoane hamomu. Be dia lafidili e da hani agoane hedai ba: mu.”

10 In iz angelove roke sem vzel majhno knjigo in jo pojedel in v mojih ustih je bila sladka kakor med in takoj, ko sem jo pojedel, je bil moj trebuh grenek.

Amalalu, na meloa bioi fonobahadi ea loboga lale, mai dagoi. Na lafi ganodini amo da hani agoane hedai ba: i. Be da: gibiba: le, ea hou da afadenene, na hagomo ganodini bu gamogai agoane hamoi.

11 In rekel mi je: »Ponovno moraš prerokovati pred mnogimi ljudmi, narodi, jeziki in kralji.«

Amalalu, e nama amane sia: i, “Di da bu Gode Ea sia: ne iasu liligi amo dunu fifi asi gala, fi hisu, sia: hisu amola ouligisu hisu, ilima olelema!”