< Psalmi 90 >
1 Gospod, ti si bil naše bivališče za vse rodove.
2 Preden so bile rojene gore, oziroma kadarkoli si oblikoval zemljo in zemeljski [krog], celo od večnosti do večnosti, si ti Bog.
3 Človeka obračaš k uničenju in praviš: »Vrnite se, vi človeški otroci.«
4 Kajti tisoč let v tvojem pogledu je samo kakor včerajšnji dan, ki je minil in kakor straža v noči.
5 Odnašaš jih proč kakor s poplavo; oni so kakor spanec. Zjutraj so podobni travi, ki raste.
6 Zjutraj cveti in raste, zvečer je odrezana in ovene.
7 Kajti použiti smo s tvojo jezo in s tvojim besom smo zbegani.
8 Predse si postavil naše krivičnosti, naše skrite grehe v svetlobo svojega obličja.
9 Kajti vsi naši dnevi so minili v tvojem besu. Svoja leta smo preživeli kakor zgodbo, ki je povedana.
10 Dni naših let je sedemdeset let in če jih je zaradi razloga moči osemdeset let, je vendarle njihova moč trud in bridkost, kajti to je kmalu odrezano in mi odletimo.
11 Kdo pozna moč tvoje jeze? Celó glede na tvoj strah, tak je tvoj bes.
12 Zaradi tega nas uči šteti naše dneve, da bomo svoja srca lahko posvetili modrosti.
13 Vrni se, oh Gospod, doklej? To naj te pokesa glede tvojih služabnikov.
14 Oh zgodaj nas nasiti s svojim usmiljenjem, da se bomo lahko veselili in bomo veseli vse naše dni.
15 Stôri nas vesele glede na dneve, v katerih si nas prizadel in leta, v katerih smo videli zlo.
16 Naj se tvoje delo pokaže tvojim služabnikom in tvoja slava njihovim otrokom.
17 Nad nami pa naj bo lepota Gospoda, našega Boga. Utrdi delo naših rok nad nami; da, delo naših rok, utrdi ga.