Psalmi 90
1 Gospod, ti si bil naše bivališče za vse rodove.
Molitva. Mojsija, sluge Božjega. Jahve, ti nam bijaše okrilje od koljena do koljena.
2 Preden so bile rojene gore, oziroma kadarkoli si oblikoval zemljo in zemeljski [krog], celo od večnosti do večnosti, si ti Bog.
Prije nego se rodiše bregovi, prije nego postade kopno i krug zemaljski, od vijeka do vijeka, Bože, ti jesi!
3 Človeka obračaš k uničenju in praviš: »Vrnite se, vi človeški otroci.«
Smrtnike u prah vraćaš i veliš: “Vratite se, sinovi ljudski!”
4 Kajti tisoč let v tvojem pogledu je samo kakor včerajšnji dan, ki je minil in kakor straža v noči.
Jer je tisuću godina u očima tvojim k'o jučerašnji dan koji je minuo i kao straža noćna.
5 Odnašaš jih proč kakor s poplavo; oni so kakor spanec. Zjutraj so podobni travi, ki raste.
Razgoniš ih k'o jutarnji san, kao trava su što se zeleni:
6 Zjutraj cveti in raste, zvečer je odrezana in ovene.
jutrom cvate i sva se zeleni, a uvečer - već se suši i vene.
7 Kajti použiti smo s tvojo jezo in s tvojim besom smo zbegani.
Zaista, izjeda nas tvoja srdžba i zbunjuje ljutina tvoja.
8 Predse si postavil naše krivičnosti, naše skrite grehe v svetlobo svojega obličja.
Naše si grijehe stavio pred svoje oči, naše potajne grijehe na svjetlost lica svojega.
9 Kajti vsi naši dnevi so minili v tvojem besu. Svoja leta smo preživeli kakor zgodbo, ki je povedana.
Jer svi naši dani prođoše u gnjevu tvojemu, kao uzdah dovršismo godine svoje.
10 Dni naših let je sedemdeset let in če jih je zaradi razloga moči osemdeset let, je vendarle njihova moč trud in bridkost, kajti to je kmalu odrezano in mi odletimo.
Zbroj naše dobi sedamdeset je godina, ako smo snažni, i osamdeset; a većina od njih muka je i ništavost: jer prolaze brzo i mi letimo odavle.
11 Kdo pozna moč tvoje jeze? Celó glede na tvoj strah, tak je tvoj bes.
Tko će mjeriti žestinu gnjeva tvojega, tko proniknuti srdžbu tvoju?
12 Zaradi tega nas uči šteti naše dneve, da bomo svoja srca lahko posvetili modrosti.
Nauči nas dane naše brojiti, da steknemo mudro srce.
13 Vrni se, oh Gospod, doklej? To naj te pokesa glede tvojih služabnikov.
Vrati se k nama, Jahve! TÓa dokle ćeš? Milostiv budi slugama svojim!
14 Oh zgodaj nas nasiti s svojim usmiljenjem, da se bomo lahko veselili in bomo veseli vse naše dni.
Jutrom nas nasiti smilovanjem svojim, da kličemo i da se veselimo u sve dane!
15 Stôri nas vesele glede na dneve, v katerih si nas prizadel in leta, v katerih smo videli zlo.
Obraduj nas za dane kad si nas šibao, za ljeta kad smo stradali!
16 Naj se tvoje delo pokaže tvojim služabnikom in tvoja slava njihovim otrokom.
Neka se na slugama tvojim pokaže djelo tvoje i tvoja slava na djeci njihovoj!
17 Nad nami pa naj bo lepota Gospoda, našega Boga. Utrdi delo naših rok nad nami; da, delo naših rok, utrdi ga.
Dobrota Jahve, Boga našega, nek' bude nad nama daj da nam uspije djelo naših ruku, djelo ruku naših nek' uspije.
