Psalmi 78
1 Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
Nkunga Asafi. A batu bama, wanu malongi mama! Dimbanu mambu ma munu ama.
2 Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
Ndiela zibula munu ama mu tuba zingana ayi ndiela samuna mambu ma suama, mambu makhulu;
3 ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
momo tuwa ayi momo tuzaba ayi momo bakulu beto batukamba;
4 Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
Tulendi masuekila ko bana bawu; tuela samuna kuidi tsungi yinkuiza mavanga ma Yave mafueti zitusu, lulendo luandi ayi matsiminanga momo kavanga.
5 Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
Wuvana zithumunu mu diambu di Yakobi. Wukubika Mina mu Iseli, ayi wutumina bakulu beto muingi bamilonga kuidi bana bawu;
6 da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
buna tsungi yinkuiza, yela zaba mawu buela bana bobo babutuki ko ayi bawu mamvawu mu thangu awu bela yolukila bana bawu;
7 da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
buna bela tula diana diawu mu Nzambi, ayi balendi zimbakana mavanga mandi ko, vayi bela keba zithumunu ziandi;
8 in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
Balendi ba banga bakulu bawu ko; tsungi yikambulu bulemvo, ayi tsungi yi matingu; bobo mintima misia ba mifuana ko kuidi Nzambi bobo pheve yisia yikuikama kuidi Nzambi ko.
9 Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
Batu ba Efalayimi bobo baba ayi mimbasa, bavutuka ku mbusa mu lumbu ki mvita.
10 Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
Basi keba ko Nguizani yi Nzambi, ayi bamanga zingila boso buididi Mina miandi.
11 in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
Bazimbakana momo kavanga; matsiminanga momo kabamonisa.
12 Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
Wuvanga bikumu va ntuala bakulu bawu mu tsi yi Ezipite; mu zunga ki Tsowani.
13 Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
Wuvasa mbu ayi wuba viokila muawu; wutelimisa nlangu dio ngui banga baka.
14 Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
Wuba diatisa mu dituti va muini, ayi mu kiezila ki mbazu va builu bu mvimba.
15 Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
Wubasa matadi mu dikanga, ayi wuba vana nlangu wuwombo banga mbu;
16 Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
Wutotula mimvuila minlangu mu ditadi ayi wukumbisa minlangu banga minlangu minneni.
17 V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
Vayi babuela tatamana sumuka diaka va ntualꞌandi; batinguna Nzambi Yizangama mu dikanga.
18 V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
Batota Nzambi mu luzolo lungolo, mu lombanga mu kingolo bidia biobi batomba.
19 Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
Batubidila Nzambi batuba: “Nzambi beki kuandi bu kubikila meza mu dikanga e?
20 Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
Bu kabula ditadi dingolo, mbadi nlangu wutotuka ayi mimvuila mikumba mu buwombo vayi buna wulendi kuandi kutuvana bidia e? Wulendi kuandi kubika zimbizi mu diambu di batu bandi e?”
21 Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
Yave bu kaba wa, wufuema ngolo, mbazu andi yilema mu diambu di Yakobi ayi miangu miandi mibuila Iseli.
22 ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
Bila basia wilukila Nzambi ko, voti basia tula diana diawu mu khudulu andi ko.
23 čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
Muaki wuvana lutumunu kuidi matuti ma yilu ayi wuzibula mielo mi diyilu;
24 in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
Wunokisa mana mu diambu di batu muingi badia; wuba vana zitheti zi diyilu.
25 Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
Batu badia dipha di zimbasi; wuba fidisila bidia bioso biobi balenda dia.
26 Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
Wuvevumuna phemo yi Esite mu diyilu. Wudiata ku ntuala phemo yi Sude mu lulendo luandi.
27 Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
Wuba nokisila zimbizi banga mbungi-mbungi; zinuni zieti dumuka banga nzielo yi mbu.
28 Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
Wuba buisila biawu va khatitsika ka kiawu; muyenda zinzo ziawu zioso zingoto.
29 Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
Badia nate bayukuta kuwombo; ayi wuba vana biobi baleba mu kingolo.
30 niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
Tuamina batamba bidia biobi baleba mu kingolo mbusa, buela bikidi mu miunu miawu.
31 je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
Nganzi yi Nzambi yi babuila; wuvonda bobo baluta ba zinitu zingolo mu bawu; wuvonda bana ba matoko ma Iseli.
32 Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
Ka diambu ko mambu moso momo, batatamana vola masumu ka diambu ko matsiminanga mandi, basia wilukila ko.
33 Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
Buna wumanisa bilumbu biawu mu phamba ayi mimvu miawu mu tsisi.
34 Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
Kadika khumbu kaba kuba vondanga, tombanga baba kuntombanga, balukanga nsualu-nsualu diaka kuidi niandi.
35 Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
Batebuka moyo ti Nzambi niandi wuba dibanga diawu ayi Nzambi Yizangama niandi nkudi awu.
36 Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
Vayi buna bankamba mambu ma lueki mu miunu miawu bamvuna mu ludimi luawu.
37 Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
Mintima miawu misia ba mifuana kuidi niandi ko basia ba bakuikama ko mu Nguizani andi.
38 Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
Vayi niandi wuba nkua kiadi wuba lemvukila mambimbi mawu kasia babunga ko thangu ka thangu wudekula nganzi andi ayi kasia totula ko miangu miandi mioso.
39 Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
Wutebuka moyo ti baba minsuni kaka; phemo yeti vioka yoyi yilendi vutuka ko. Ayi wulendi buela vutuka ko.
40 Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
Zikhumbu ziwombo bantingunina mu dikanga, ayi bansoka mu bibuangu bikambulu batu.
41 Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
Khumbu ka khumbu baba vutukilanga diaka tota Nzambi; bafuemisa mutu wunlongo wu Iseli kiadi.
42 Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
Basia tebukila ko moyo lulendo luandi mu lumbu kioki kaba kula mu mioko mi mutu wuba yamisa;
43 Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
mu lumbu kamonisa bidimbu bi bikumu biandi mu Ezipite, mambu mandi matsiminanga mu ndambu tsi yi Tsowani
44 in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
wukitula minlangu miawu menga; basia buela baka bumina mu mimvuila mi minlangu miawu.
45 Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
Wufidisa nkangu zinzinzi ziozi zibadia ayi zinguanga ziozi zi babunga.
46 Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
Wavana mimbutu miawu mu zitsola kuidi binzienzi biobi basala kuidi makhoko.
47 Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
Wumana bunga zindima ziawu zi vinu mu mvula yi matadi ayi minti miawu mi sikomole mu kiozi ki ngolo,
48 Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
wuyekula bibulu biawu kuidi mvula yi matadi ayi minkangu mi mamemi mawu kuidi lusiemo.
49 S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
Wuba fidisila nganzi andi yi mbazu, miangu miandi mi ngolo khakumusu, kimbeni weti bunga
50 Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
Wukubika nsolo mu diambu di nganzi andi kasia kuba tanina ko mu lufua; vayi wuba yekula mu minsongo;
51 in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
Wuvonda bana boso batheti bababakala ba Ezipiti mimbutu mitheti mi zingolo mu zinzo zi ngoto zi Hami.
52 Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
Vayi wutotula batu bandi banga mamemi; wuba tuadisa banga nkangu wu bibulu mu dikanga.
53 Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
Wuba diatisila mu luvovomo; diawu basia mona tsisi ko ayi mbu wumina bambeni ziawu.
54 Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
Buna wuba kotisa mu yenda tsi andi yinlongo; ku tsi yi mongo wowo koko kuandi ku lubakala kukibakila.
55 Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
Wukuka makanda ku ntualꞌawu; ayi wuba kabudila mintoto miawu banga kiuka wuvuandisa makanda ma Iseli mu zinzo ziawu.
56 Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
Vayi batota Nzambi ayi batinguna Nzambi Yizangama; basia keba zinzengolo ziandi ko.
57 temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
Banga madisa mawu basia ba bafuana ko ayi basia ba minu ko balendi tudulu diana ko banga wuvenga.
58 Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
Bamfuemisa mu bibuangu biawu bizangama balemisa kiphala kiandi mu bitumba biawu
59 Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
Nzambi bu kawa, buna wufuema ngolo wutumbu loza mvimba Iseli.
60 tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
Wuyekula, nzo ngoto mbuabununu yi Silo; nzo yoyo mu kakivuandisa;
61 in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
Wufidisa kesi yi lulendo luandi mu buvika, ayi kiezila kiandi mu mioko mi mbeni.
62 Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
Wuyekula batu bandi mu sabala, wufuemina ngolo kiuka kiandi.
63 Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
Mbazu yi zinisa bamatoko mawu, ayi bandumba ziawu ziozi zisia zaba babakala ko zisia baka ko minkunga mi makuela ko.
64 Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
Zinganga ziawu zinzambi zimana fuila mu sabala ayi mafuola mawu masia baka bu didila ko.
65 Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
Buna Yave wukotuka banga mutu wuba wuleka, banga mutu kotukidi mu diambu di vinu kakololo.
66 Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
Wuvutula bambeni bandi ku manima; wuzifuisa zitsoni ka zisukanga ko.
67 Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
Buna wuloza zinzo zi ngoto zi Zozefi, kasia sobula ko dikanda di Efalayimi;
68 temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
Vayi wusobula dikanda di Yuda, mongo wu Sioni, wowo kazola.
69 Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
Wutunga buangu kiandi kinlongo banga bibuangu bizangama, banga ntoto wowo kakubika mu zithangu zioso zi kazimani.
70 Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
Wusobula Davidi kisadi kiandi ayi wumbonga mu ziphangu zi mamemi,
71 Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
Wumbongila vana vaba mamemi momo kaba sunga mu diambu di kaba nsungi wu batu bandi Yakobi, wu Iseli kiuka kiandi.
72 Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
Buna Davidi wuba nsungi awu mu ntima wufuana ayi wuba diatisila mu koko ku diela.
