Psalmi 78
1 Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
Nzembo ya Azafi. Bino, bato na ngai, boyoka malako na ngai! Bopesa matoyi na maloba ya monoko na ngai!
2 Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
Nakofungola monoko na ngai mpo na lisese, nakosakola makambo oyo ebombama wuta na tango ya kala.
3 ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
Makambo oyo toyoka, oyo toyebi, oyo batata na biso bayebisa biso.
4 Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
Tokobombela yango bakitani na bango te, kasi tokoloba na bikeke oyo ekoya na sima nkembo ya masanzoli ya Yawe, nguya na Ye mpe bikamwa oyo asalaki.
5 Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
Apesaki malako mpo na bolamu ya Jakobi, atiaki mibeko kati na Isalaele, apesaki mitindo epai ya batata na biso ete bateya yango epai ya bana mibali na bango,
6 da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
mpo ete bikeke oyo ekoya sima eyeba yango, ekeke ya bana oyo bakobotama. Tika ete batelema mpe bayebisa yango na bana na bango,
7 da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
mpo ete batonga elikya na bango kati na Nzambe, babosana te misala ya Nzambe mpe babatela mibeko na Ye.
8 in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
Boye, bakozala te lokola bakoko na bango, oyo bazalaki mito makasi mpe batomboki, oyo mitema na bango ezalaki sembo te na miso ya Nzambe, mpe milimo na bango ezangaki boyengebene epai na Ye.
9 Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
Bato ya libota ya Efrayimi basimbaki batolotolo, kasi na mokolo ya etumba, bakimaki.
10 Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
Babatelaki te Boyokani ya Nzambe mpe baboyaki kotosa mibeko na Ye;
11 in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
babosanaki bikamwa na Ye mpe makambo minene oyo atalisaki bango.
12 Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
Na miso ya bakoko na bango, asalaki bikamwa kati na Ejipito, na etuka ya Tsoani;
13 Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
akabolaki ebale monene mpo na kolekisa bango, atelemisaki mayi lokola mir.
14 Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
Na moyi, azalaki kotambolisa bango na nzela ya lipata; mpe na butu, na nzela ya pole ya moto.
15 Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
Apasolaki mabanga kati na esobe mpe amelisaki bango mayi ebele, lokola mayi ya bibale;
16 Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
abimisaki mayi wuta na libanga mpe asalaki ete etiola lokola mayi ya ebale.
17 V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
Kasi bakobaki kaka kosala masumu liboso na Ye, kotombokela Ye-Oyo-Aleki-Likolo, kati na esobe.
18 V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
Bamekaki Nzambe na nko, na kosenga bilei kolanda posa na bango.
19 Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
Balobaki mabe na tina na Nzambe: « Boni, Ye Nzambe azali penza na makoki ya kopesa biso bilei kati na esobe?
20 Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
Solo, abetaki libanga, mayi ebimaki, mpe ebimaki penza ebele. Boni, akokoka lisusu kopesa biso mapa to misuni epai ya bato na Ye? »
21 Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
Tango Yawe ayokaki bongo, asilikaki makasi; moto na Ye epelelaki Jakobi, mpe kanda makasi na Ye ekitelaki Isalaele,
22 ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
pamba te batiaki elikya na Nzambe te, bandimaki te ete akoki kokangola bango.
23 čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
Nzokande, apesaki mitindo na mapata mpe afungolaki bikuke ya likolo,
24 in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
anokiselaki bango mana lokola mvula mpo na kopesa bilei, apesaki bango ble ya Likolo.
25 Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
Moko na moko aliaki mapa ya ba-anjelu. Atindelaki bango bilei ebele penza.
26 Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
Wuta na likolo, atindikaki mosika mopepe ya Este; mpe na nguya na Ye, amemaki mopepe ya Sude.
27 Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
Anokiselaki bango misuni lokola putulu, bandeke ebele lokola zelo ya ebale monene;
28 Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
akweyiselaki bango yango kati na molako na bango, zingazinga ya bandako na bango ya kapo.
29 Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
Baliaki mpe batondaki makasi; Nzambe apesaki bango biloko oyo bazalaki na yango posa.
30 niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
Liboso ete posa na bango ekoka, wana bazalaki nanu na minoko etonda na bilei,
31 je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
kanda ya Nzambe ekweyelaki bango, abomaki bato minene kati na bango, anyokolaki bilenge ya Isalaele.
32 Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
Kasi atako bongo, bakobaki kaka kosala masumu, bandimaki kaka te bikamwa na Ye.
33 Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
Boye, asukisaki mikolo ya bomoi na bango lokola mopepe, mpe mibu na bango ya mbotama kati na somo.
34 Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
Tango nyonso Nzambe azalaki koboma bango, bazalaki koluka Ye; bazalaki komizongisa noki epai na Ye.
35 Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
Bazalaki kozongisa na makanisi na bango ete Nzambe nde azali Libanga na bango, ete Nzambe-Oyo-Aleki-Likolo azali Mosikoli na bango.
36 Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
Kasi bazalaki koloba lokuta, minoko na bango ezalaki kokosa Ye;
37 Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
mitema na bango ezalaki sembo te na miso na Ye, mpe bazalaki kobuka Boyokani na Ye.
38 Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
Nzokande Ye, na mawa na Ye, azalaki kolimbisa mabe na bango na esika ya kobebisa bango; mbala mingi, azalaki kokanga motema na esika ya kopelisela bango kanda na Ye;
39 Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
pamba te azalaki koyeba ete bazali kaka bato, bazali kaka lokola mopepe oyo ezali koleka mpe ekozonga lisusu te.
40 Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
Mbala mingi, batombokelaki Ye kati na esobe mpe bayokisaki Ye mawa kati na bisika ya kokawuka;
41 Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
bazalaki kozongela komeka Nzambe, koyokisa Mosantu ya Isalaele mawa.
42 Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
Babosanaki makambo minene oyo asalaki na nguya na Ye, mokolo oyo akangolaki bango wuta na maboko ya monyokoli;
43 Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
babosanaki bikamwa oyo asalaki kati na Ejipito, misala minene oyo asalaki kati na etuka ya Tsoani.
44 in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
Abongolaki bibale na bango makila; boye, bakokaki lisusu te komela na mayi na bango.
45 Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
Atindelaki bango banzinzi oyo eswaka, mpe eliaki bango; mpe magorodo oyo ebebisaki bango.
46 Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
Akabaki bambuma ya bilanga na bango epai ya mabanki, mpe mbuma ya mosala na bango epai ya mankoko.
47 Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
Abebisaki bilanga na bango ya vino na nzela ya mvula ya mabanga, mpe banzete na bango ya sikomori na nzela ya mvula ya pembe;
48 Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
akabaki bameme na bango epai ya mvula ya mabanga, mpe bibwele na bango epai ya kake.
49 S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
Atindelaki bango kanda na Ye ya makasi lokola moto: kanda makasi, kotomboka, pasi mpe ba-anjelu oyo babebisaka.
50 Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
Apesaki na kanda na Ye nzela ya kopela, abatelaki bango te na kufa; kasi akabaki bango na bokono oyo ebomaka.
51 in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
Abomaki bana mibali nyonso ya liboso kati na Ejipito, bambuma ya liboso ya makasi na bango na se ya bandako ya kapo ya Cham.
52 Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
Abimisaki bato na Ye lokola etonga, amemaki bango kati na esobe lokola meme;
53 Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
atambolisaki bango na kimia penza, babangaki eloko te; mpe ebale monene emelaki banguna na bango.
54 Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
Amemaki bango na mokili na Ye ya bule, na ngomba oyo loboko na Ye ya nguya ezwaki;
55 Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
abenganaki bikolo liboso na bango, apesaki bango etando lokola libula mpe avandisaki mabota ya Isalaele kati na bandako na bango ya kapo.
56 Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
Kasi bamekaki Nzambe, batombokelaki Ye-Oyo-Aleki-Likolo mpe babatelaki te malako na Ye;
57 temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
bapengwaki mpe babukaki mibeko ya boyokani, ndenge batata na bango basalaki; batengamaki lokola tolotolo oyo mbanzi na yango ekeyi na mopanzi;
58 Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
bayokisaki Ye kanda na nzela ya bisambelo na bango ya likolo ya bangomba, mpe bapelisaki zuwa na Ye na nzela ya banzambe na bango ya bikeko.
59 Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
Nzambe ayokaki mpe asilikaki makasi, abwakaki Isalaele mobimba;
60 tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
asundolaki Mongombo ya Silo, ndako ya kapo oyo atelemisaki kati na bato,
61 in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
akabaki nguya na Ye na bowumbu, mpe lokumu na Ye na maboko ya monguna;
62 Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
akabaki bato na Ye na mopanga, mpe asilikelaki libula na Ye.
63 Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
Moto etumbaki bilenge mibali, mpe banzembo ya libala eyembamaki lisusu te mpo na lokumu ya bilenge basi.
64 Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
Banganga-Nzambe bakufaki na mopanga, mpe basi oyo bakufisaki mibali balelaki te na banzembo ya matanga.
65 Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
Nkolo alamukaki lokola moto oyo awuti na pongi, lokola moto oyo abimi na kwiti ya vino;
66 Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
azokisaki banguna na Ye na sima, wana bazalaki kokima, ayokisaki bango soni ya libela.
67 Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
Asundolaki bandako ya kapo ya Jozefi mpe aboyaki kopona libota ya Efrayimi;
68 temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
kasi aponaki libota ya Yuda, ngomba Siona oyo alingaki;
69 Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
atongaki Esika na Ye ya bule lokola bisika ya likolo makasi, lokola mabele oyo atia mpo na libela.
70 Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
Aponaki Davidi, mosali na Ye, mpe azwaki ye kati na lopango ya meme;
71 Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
abengaki ye wuta na sima ya meme oyo azalaki kobatela mpo na kokomisa Ye mobateli ya Jakobi, bato na Ye, mpe ya Isalaele, libula na Ye.
72 Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
Davidi abatelaki bango na motema ezanga pamela, mpe akambaki bango na maboko ya mayele.
