Psalmi 78
1 Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
Poučna pjesma. Asafova. Poslušaj, narode moj, moju nauku, prikloni uho riječima usta mojih!
2 Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
Otvorit ću svoja usta na pouku, iznijet ću tajne iz vremena davnih.
3 ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
Ono što čusmo i saznasmo, što nam kazivahu oci,
4 Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
nećemo kriti djeci njihovoj, predat ćemo budućem koljenu: slavu Jahvinu i silu njegovu i djela čudesna što ih učini.
5 Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
Svjedočanstvo podiže on u Jakovu, Zakon postavi u Izraelu, da ono što naredi ocima našim oni djeci svojoj objave,
6 da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
da sazna budući naraštaj, i sinovi koji će se roditi da djeci svojoj kazuju
7 da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
da u Boga ufanje svoje stave i ne zaborave djela Božjih, već da vrše zapovijedi njegove,
8 in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
kako ne bi bili, kao oci njihovi, naraštaj buntovan, prkosan - naraštaj srcem nestalan i duhom Bogu nevjeran.
9 Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
Sinovi Efrajimovi, ratnici s lukom, u dan bitke okrenuše leđa.
10 Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
Saveza s Bogom ne održaše i ne htjedoše hoditi po Zakonu njegovu.
11 in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
Zaboraviše na djela njegova, na čudesa koja im pokaza.
12 Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
Pred njihovim ocima činio je znakove u Egiptu, u Soanskom polju.
13 Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
On more razdijeli i njih prevede, vode kao nasip uzdiže.
14 Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
Danju ih vodio oblakom, a svu noć ognjem blistavim.
15 Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
U pustinji hrid prolomi i napoji ih obilno kao iz bezdana.
16 Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
Iz stijene izbi potoke te izvede vode k'o velike rijeke.
17 V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
A oni jednako griješiše, prkosiše Višnjem u pustinji.
18 V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
Boga su kušali u srcima svojim ištuć' (jela) svojoj pohlepnosti.
19 Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
Prigovarali su Bogu i pitali: “Može li Gospod stol u pustinji prostrti?
20 Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
Eno, udari u hrid, i voda poteče i provreše potoci: a može li dati i kruha, i mesa pružiti svome narodu?”
21 Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
Kad to začu Jahve, gnjevom usplamtje: oganj se raspali protiv Jakova, srdžba se razjari protiv Izraela,
22 ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
jer ne vjerovaše Bogu niti se u njegovu pomoć uzdaše.
23 čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
Pa ozgo naredi oblaku i otvori brane nebeske,
24 in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
k'o kišu prosu na njih mÓanu da jedu i nahrani ih kruhom nebeskim.
25 Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
Čovjek blagovaše kruh Jakih; on im dade hrane do sitosti.
26 Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
Probudi na nebu vjetar istočni i svojom silom južnjak dovede.
27 Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
Prosu na njih mesa k'o prašine i ptice krilatice k'o pijeska morskoga.
28 Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
Padoše usred njihova tabora i oko šatora njihovih.
29 Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
Jeli su i nasitili se, želju njihovu on im ispuni.
30 niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
Još nisu svoju utažili pohlepu i jelo im još bješe u ustima,
31 je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
kad se srdžba Božja na njih raspali: pokosi smrću prvake njihove i mladiće pobi Izraelove.
32 Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
Uza sve to griješiše dalje i ne vjerovaše u čudesna djela njegova.
33 Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
I skonča im dane jednim dahom i njihova ljeta naglim svršetkom.
34 Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
Kad ih ubijaše, tražiše ga i opet pitahu za Boga;
35 Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
spominjahu se da je Bog hridina njihova i Svevišnji njihov otkupitelj.
36 Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
Ali ga opet ustima svojim varahu i jezikom svojim lagahu njemu.
37 Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
Njihovo srce s njime ne bijaše, nit' bijahu vjerni Savezu njegovu.
38 Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
A on im milosrdno grijeh praštao i nije ih posmicao; često je gnjev svoj susprezao da ne plane svom jarošću.
39 Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
Spominjao se da su pÓut i dah koji odlazi i ne vraća se više.
40 Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
Koliko mu prkosiše u pustinji i žalostiše ga u samotnom kraju!
41 Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
Sve nanovo iskušavahu Boga i vrijeđahu Sveca Izraelova
42 Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
ne spominjuć' se ruke njegove ni dana kad ih od dušmana izbavi,
43 Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
ni znakova njegovih u Egiptu, ni čudesnih djela u polju Soanskom.
44 in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
U krv im pretvori rijeke i potoke, da ne piju.
45 Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
Posla na njih obade da ih žderu i žabe da ih more.
46 Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
I predade skakavcu žetvu njihovu, i plod muke njihove žderaču.
47 Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
Vinograde im tučom udari, a mrazom smokvike njihove.
48 Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
I predade grÓadu njihova goveda i munjama stada njihova.
49 S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
Obori na njih svu žestinu gnjeva svog, jarost, bijes i nevolju: posla na njih anđele nesreće.
50 Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
I put gnjevu svojem otvori: ne poštedje im život od smrti, životinje im izruči pošasti.
51 in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
Pobi u Egiptu sve prvorođeno, prvence u šatorju Hamovu.
52 Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
I povede narod svoj kao ovce i vođaše ih kao stado kroz pustinju.
53 Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
Pouzdano ih je vodio te se nisu bojali, a more je prekrilo dušmane njihove.
54 Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
U Svetu zemlju svoju on ih odvede, na bregove što mu ih osvoji desnica.
55 Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
Pred njima istjera pogane, konopom im podijeli baštinu, pod šatorjem njihovim naseli plemena izraelska.
56 Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
A oni iskušavali i gnjevili Boga Višnjega i nisu držali zapovijedi njegovih.
57 temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
Otpadoše, iznevjeriše se k'o oci njihovi, k'o luk nepouzdan oni zatajiše.
58 Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
Na gnjev ga nagnaše svojim uzvišicama, na ljubomor navedoše kumirima svojim.
59 Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
Bog vidje i gnjevom planu, odbaci posve Izraela.
60 tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
I napusti boravište svoje u Šilu, Šator u kojem prebivaše s ljudima.
61 in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
Preda u ropstvo snagu svoju i svoju diku u ruke dušmanske.
62 Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
Narod svoj prepusti maču, raspali se na svoju baštinu.
63 Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
Mladiće njihove oganj proguta, ne udaše se djevice njihove.
64 Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
Svećenici njihovi padoše od mača, ne zaplakaše Óudove njihove.
65 Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
Tad se k'o oda sna trgnu Gospodin, k'o ratnik vinom savladan.
66 Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
Udari otraga dušmane svoje, sramotu im vječitu zadade.
67 Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
On odbaci šator Josipov i Efrajimovo pleme ne odabra,
68 temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
već odabra pleme Judino i goru Sion koja mu omilje.
69 Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
Sagradi Svetište k'o nebo visoko, k'o zemlju utemelji ga dovijeka.
70 Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
Izabra Davida, slugu svojega, uze ga od torova ovčjih;
71 Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
odvede ga od ovaca dojilica da pase Jakova, narod njegov, Izraela, baštinu njegovu.
72 Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
I pasao ih je srcem čestitim i brižljivim rukama vodio.
