Psalmi 78
1 Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
Asaph ih maskil. Aw kai ih kaminawk, kang patuk ih kaalok ah naa to patueng oh loe, ka pakha hoi tacawt loknawk hae tahngai oh.
2 Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
Patahhaih hoiah pakha to ka paongh moe, canghnii ah thuih ih kathuk loknawk to kang thuih o han,
3 ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
to loknawk loe aicae ampanawk mah aicae khaeah thuih o boeh, aicae mah a thaih o moe, a panoek o boeh.
4 Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
Nihcae ih caanawk khaeah kang phat pae o mak ai; Angraeng saphawhaih, a thacakhaih, a sak ih dawnrai hmuennawk loe, angzo han koi adung kaminawk khaeah amtuengsak tih.
5 Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
Jakob acaeng hanah lok a paek, Israel caanawk khaeah kaalok to a caksak, anih mah aicae ampanawk khaeah, na caanawk han patuk o patoeng ah:
6 da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
angzo han koi nawktanawk hoi tapen han koi nawktanawk mah doeh panoek o moe, a caanawk khaeah thuih pae o patoeng hanah,
7 da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
Sithaw to oep o moe, Sithaw mah sak ih hmuennawk to pahnet ai ah, a paek ih loknawk to pazui o hanah, lokthui pae ah:
8 in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
nihcae loe palung thah o moe, laisaep o thaih, poek toeng ai kami, Sithaw oephaih muithla tawn ai, ampanawk baktiah om o ai.
9 Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
Ephraim caanawk loe kalii avak o moe, misa to tuk o, toe hnukbangah amlaem o let.
10 Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
Nihcae loe Sithaw lokmaihaih to pakuem o ai, anih mah paek ih kaalok to pazui han koeh o ai.
11 in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
Nihcae loe anih mah sak ih toknawk hoi nihcae khaeah amtuengsak ih dawnrai hmuennawk to pahnet o.
12 Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
Izip prae, Zoan ah ampanawk hmaa ah anih mah dawnrai hmuennawk to sak pae.
13 Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
Anih mah tuipui to pakhoih moe, tui to angkatsak; tuinawk to tapang baktiah angdoetsak.
14 Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
Khodai ah tamai hoiah a zaeh, khoving ah aqum puek hmaithaw hoiah a hoih.
15 Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
Praezaek ah lungsongnawk to boh moe, tuipui baktiah pop parai tui to nihcae hanah a paek.
16 Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
Thlung thung hoiah tui to tacawtsak moe, tuinawk to vapui baktiah a longsak.
17 V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
Toe nihcae loe anih nuiah zaehaih to sak o aep, Kasang koek to praezaek ah laisaep o thuih vop.
18 V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
Angmacae zok kamthlam dipsak han ih khue ni Sithaw to tanoek o.
19 Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
Ue, nihcae loe Sithaw aekhaih lok to thuih o; praezaek ah Sithaw mah caboi na baih pae tang tih maw? tiah a thuih o.
20 Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
Khenah, thlung a boh naah, tui to tacawt moe, pop parai vacong tui ah longh; takaw doeh na paek thai tih maw? Angmah ih kaminawk hanah moi doeh paek thai tih maw? tiah a thuih o.
21 Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
Angraeng mah to lok to thaih naah, palungphui; Jakob acaengnawk to hmai mah kangh moe, Israel caanawk nuiah palungphuihaih to phak,
22 ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
tipongah tih nahaeloe nihcae loe Sithaw tang o ai, anih ih pahlonghaih ah doeh oephaih to tawn o ai.
23 čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
Toe anih mah ranui ih tamai to lokpaek moe, van thoknawk to amongh,
24 in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
caak hanah nihcae nuiah manna kho to angzoh pae; nihcae hanah van takaw to a paek.
25 Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
Kaminawk loe vankaminawk ih buh to caak o; nihcae zok amhah hanah caaknaek to a paek.
26 Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
Ni angyae bang ih takhi to van ah a songsak moe, a thacakhaih hoiah aloih bang ih takhi to a songsak.
27 Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
Maiphu baktiah moi to kho ah angzohsak, tuipui taeng ih savuet baktiah tavaanawk to azawksak.
28 Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
A sak o ih im salak hoi nihcae ataihaih ahmuen taengah a kraksak.
29 Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
Nihcae koeh ih baktiah anih mah paek pongah, nihcae loe caak o moe, zok amhah o.
30 niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
A koeh o ih buhcaakhaih to angkhoe o ai vop, buh a caak o li naah,
31 je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
Sithaw palungphuihaih to nihcae nuiah phak, nihcae thungah kathawk koek kami to anih mah hum pae ving; a qoih o ih Israel thendoengnawk to dueksak.
32 Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
Hae baktih hmuennawk boih a tongh o, toe anih mah sak ih dawnrai hmuennawk to tang o ai, zaehaih to a sak o toeng toeng vop.
33 Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
To pongah nihcae ih ani to azom pui ah laemsak moe, saningnawk to raihaih hoiah boengsak.
34 Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
Sithaw mah nihcae to hum naah, kalah kaminawk loe amlaem o let moe, Sithaw to palung tang hoiah pakrong o.
35 Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
Sithaw loe angmacae ih lungsong, Kasang koek loe angmacae pahlongkung ah oh, tiah nihcae mah panoek o.
36 Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
Toe pakha hoiah ni anih to pakoeh o, anih khaeah palai hoi amsawnlok to a thuih o.
37 Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
Anih khaeah poek toenghaih tawn o ai, a sak o ih lokkamhaih nuiah doeh oephaih tawn o ai.
38 Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
Toe anih loe tahmenhaih hoiah koi pongah, nihcae zaehaih to tahmen pae, nihcae to amrosak ai: ue, pop parai palungphuihaih to anih mah pauep, palung a phuihaih to amtuengsak ai.
39 Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
Sithaw mah nihcae loe taksa ah ni oh o, kalaem tangcae amlaem let thai ai takhi ah ni oh o, tiah panoek.
40 Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
Anih to praezaek ah vai nazetto maw laisaep o thuih moe, taw ah nazetto maw palungset o sak?
41 Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
Ue, nihcae loe hnukbangah amlaem o moe, Sithaw to tanoek o, Israel Ciimcai Kami to palungphui o sak.
42 Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
Anih thacakhaih to nihcae mah panoek o ai, anih mah misa ban thung hoi pahlonghaih to panoek o ai.
43 Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
Izip prae ah sak ih angmathaih, Zoan ah sak ih dawnrai hmuennawk;
44 in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
nihcae mah tui naek o thaih han ai ah, vapuinawk hoi vacongnawk to athii ah angcoengsak.
45 Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
Nihcae kaek hanah taksaenawk to prawt pae moe, nihcae amrosak hanah ukongnawk to patoeh.
46 Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
Nihcae ih thingthai qumponawk loe langkawk hanah paek moe, nihcae ih hmuennawk doeh pakhu hanah a paek.
47 Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
Nihcae ih misurkungnawk to qaetui hoiah dueksak moe, thaiduetkungnawk doeh dantui hoiah dueksak.
48 Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
Sithaw mah nihcae ih maitawnawk to qaetui hanah paek moe, tuunawk doeh hmai hanah paek pae.
49 S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
Anih palungphuihaih tha hoiah nihcae khaeah kasae vankaminawk to patoeh moe, palungbethaih, palung hmai amngaehhaih hoi raihaihnawk to ohsak.
50 Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
Palungphuihaih loklam to a sak; nihcae ih pakhra paduek hanah paawt ai, nihcae hinghaih to nathaih kasae khaeah a paek.
51 in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
Izip prae ah calunawk boih, Ham ih kahni imthung ah kaom thacak tangsuekhaih calu koek to paduek pae boih.
52 Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
Toe angmah ih kaminawk loe tuu baktiah a huih moe, tuunawk baktiah praezaek ah a caeh haih.
53 Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
Misa ban thung hoi loih hanah anih mah zaeh pongah, nihcae loe zii o ai; toe nihcae ih misanawk loe tuipui mah khuk khoep.
54 Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
Nihcae to kaciim ahmuen angzithaih ramri khoek to, a bantang ban hoiah lak ih mae karoek to a caeh haih.
55 Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
Nihcae hmaa ah Sithaw panoek ai kaminawk to a haek pae, qawk ah toep ih long to tah o moe, amzet o, Israel caanawk loe imsak o moe, to ah oh o.
56 Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
Toe nihcae mah Kasang koek Sithaw to tanoek o moe, laisaep o thuih, a thuih ih lok to tahngai o ai.
57 temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
Nihcae loe ampanawk baktiah oep om o ai, hnukbangah angnawn o; oepthok ai palaa baktiah lam amkhraeng o.
58 Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
Nihcae mah kasang ahmuennawk hoiah anih to palungphui o sak moe, sakcop ih krangnawk hoiah uthaih palung to tacawt o sak.
59 Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
Sithaw mah thaih naah, palungphui moe, Israel caanawk to paroeai panuet,
60 tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
kaminawk salakah kaom, Shiloh ih kahni im doeh a caeh taak,
61 in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
a thacakhaih to tamna ah caehsak moe, a lensawkhaih to misa banah a paek.
62 Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
Angmah ih kaminawk to sumsen hoi hum hanah a paek; a toep han ih qawk nuiah kating ai palungphui.
63 Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
Nihcae ih thendoengnawk to hmai mah kangh pae; nihcae ih tanglanawk doeh sava sah o ai.
64 Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
Angmacae ih qaimanawk doeh sumsen hoiah duek o; lamhmainawk doeh qah o ai boeh.
65 Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
To naah Angraeng loe iih kangthawk baktih, misurtui pongah kahang thacak kami baktiah angthawk.
66 Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
Angmah ih misanawk to a tuk moe, dungzan khoek to azatsak.
67 Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
Joseph ih kahni im to a maak pae, Ephraim acaeng doeh qoi ai,
68 temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
toe Judah acaeng, angmah palung ih, Zion mae to anih mah qoih.
69 Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
Angmah ih hmuenciim to hmuen sang baktiah a sak moe, dungzan khoek to caksak ih long baktih a ohsak.
70 Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
A tamna David to qoih, tuu imthung hoiah anih to a lak;
71 Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
angmah ih kami Jakob acaeng hoi angmah ih qawk ah kaom Israel acaeng to khetzawn hanah, caa kaom tuu amnonawk toephaih thung hoiah ni anih to qoih.
72 Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
To pongah toenghaih palungthin hoiah nihcae to a khetzawn moe, palunghahaih ban hoiah nihcae to a hoih.
