Psalmi 77
1 S svojim glasom sem klical k Bogu, celó s svojim glasom k Bogu in mi je prisluhnil.
Asaf dwom. Misu mefrɛɛ Onyankopɔn srɛɛ mmoa; misu mefrɛɛ no sɛ ontie me.
2 Na dan svoje stiske sem iskal Gospoda. Moja vnetja so se gnojila ponoči in niso odnehala. Moja duša je odklanjala, da bi bila potolažena.
Bere a mewɔ ahohiahia mu no, mehwehwɛɛ Awurade; metrɛw me nsa a ɛmpa abaw mu anadwo na me kra ampene sɛ wɔbɛkyekye ne werɛ.
3 Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen. Pritoževal sem se in moj duh je bil nadvladan. (Sela)
Onyankopɔn mekaee wo, na misii apini; medwenee, na me honhom tɔɔ beraw.
4 Moje oči držiš budne. Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti.
Woamma mʼani ankum; amanehunu dodow nti, mantumi ankasa.
5 Preudarjal sem [o] dneh iz davnine, letih starodavnih časov.
Medwenee nna a atwam no ho, teteete mfe no ho;
6 Spominjam se svoje pesmi ponoči. Posvetujem se s svojim lastnim srcem in moj duh je storil marljivo preiskavo.
mekaee me nnwom a na meto no anadwo. Me koma dwenee ho na me honhom bisae se:
7 ›Ali bo Gospod za vedno zavračal ali ne bo več naklonjen?
“Enti, Awurade bɛpo yɛn daa? Ɔrenhu yɛn mmɔbɔ bio ana?
8 Je njegovo usmiljenje popolnoma odšlo za vedno? Ali njegova obljuba odpove na vékomaj?
Nʼadɔe a ɛnsa da atu ayera koraa ana? Na ne bɔhyɛ no, amma mu koraa ana?
9 Je Bog pozabil biti milostljiv? Ali je v jezi zaprl svoja nežna usmiljenja?‹ (Sela)
Onyankopɔn werɛ afi sɛ ɔbɛyɛ mmɔborɔhunufo ana? Ɔde abufuw atwe nʼayamhyehye no asan ana?”
10 Rekel sem: »To je moja šibkost, toda spominjal se bom let desnice Najvišjega.«
Afei misusuwii se, “Eyi de, mɛsrɛ: mfe a Ɔsorosoroni no teɛɛ ne nsa nifa mu no.”
11 Spominjal se bom Gospodovih del. Zagotovo se bom spominjal tvojih čudežev od davnine.
Mɛkae nneɛma a Awurade ayɛ; yiw, mɛkae wo tete anwonwade no.
12 Premišljeval bom tudi o vsem tvojem delu in govoril o tvojih dejanjih.
Mɛdwene wo nnwuma nyinaa ho na masusuw wo nneyɛe akɛse nyinaa ho.
13 Tvoja pot, oh Bog, je v svetišču. Kdo je tako velik Bog kakor naš Bog?
Onyankopɔn, wʼakwan yɛ kronkron. Onyame bɛn na ɔso sɛ yɛn Nyankopɔn?
14 Ti si Bog, ki dela čudeže. Med ljudstvom si oznanil svojo moč.
Wone Onyankopɔn a woyɛ anwonwade; wokyerɛ wo tumi wɔ aman mu.
15 S svojim laktom si odkupil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove. (Sela)
Wode wo tumi nsa no gyee wo nkurɔfo, Yakob ne Yosef asefo no.
16 Vode so te videle, oh Bog, vode so te videle, bile so prestrašene. Tudi globine so bile vznemirjene.
Onyankopɔn, nsu no huu wo, nsu no huu wo na wɔpopoe; bun no mpo ho wosowee.
17 Oblaki so izlivali vodo, nebo je pošiljalo zvok, tudi tvoje puščice so šle daleč.
Omununkum tɔɔ nsu, aprannaa gyigyee wɔ ɔsoro; na wo bɛmma paa gya dii akɔneaba.
18 Zvok tvojega groma je bil na nebu, bliski so razsvetljevali zemeljski [krog], zemlja je trepetala in se tresla.
Wʼaprannaa bobɔɔ mu wɔ mfɛtɛ no mu, wʼanyinam hyerɛn wiase; asase popoe, na ɛwosowee.
19 Tvoja pot je na morju in tvoja steza v velikih vodah in tvoje stopinje niso znane.
Wode wo kwan faa po mu, wode faa nsu kɛse mu, nanso wɔanhu wʼanammɔn.
20 Svoje ljudstvo vodiš kakor trop z Mojzesovo in Aronovo roko.
Wonam Mose ne Aaron abasa so, dii wo nkurɔfo anim sɛ nguankuw.
