Psalmi 77

1 S svojim glasom sem klical k Bogu, celó s svojim glasom k Bogu in mi je prisluhnil.

Ki te tino kaiwhakatangi, ki a Ierutunu. He himene na Ahapa. Ki te Atua toku reo, e karanga nei ahau, ki te Atua toku reo, a tera e tahuri mai tona taringa ki ahau.

2 Na dan svoje stiske sem iskal Gospoda. Moja vnetja so se gnojila ponoči in niso odnehala. Moja duša je odklanjala, da bi bila potolažena.

I rapu ahau ki te Ariki i te ra o toku pouri: maro tonu toku ringa i te po, kihai ano i pepeke; kihai toku wairua i pai kia whakamarietia.

3 Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen. Pritoževal sem se in moj duh je bil nadvladan. (Sela)

E mahara ana ahau ki te Atua, a e pouri ana: kei te whakaaroaro, a ngaro iho toku wairua. (Hera)

4 Moje oči držiš budne. Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti.

E puritia ana e koe oku kanohi kia mataara tonu; he pouri ahau, te ahei te korero.

5 Preudarjal sem [o] dneh iz davnine, letih starodavnih časov.

Ka hoki oku whakaaro ki nga ra onamata, ki nga tau o tua iho.

6 Spominjam se svoje pesmi ponoči. Posvetujem se s svojim lastnim srcem in moj duh je storil marljivo preiskavo.

E whakamahara ana ahau ki taku waiata i te po, e korerorero ana ki toku ngakau e rapurapu ana toku wairua.

7 ›Ali bo Gospod za vedno zavračal ali ne bo več naklonjen?

Tera ranei te Ariki e panga tonu ake ake? A heoi ano ranei ana manakohanga mai?

8 Je njegovo usmiljenje popolnoma odšlo za vedno? Ali njegova obljuba odpove na vékomaj?

Kua kahore ranei tana mahi tohu mo ake tonu atu? Kua whati ranei tana kupu a ake ake?

9 Je Bog pozabil biti milostljiv? Ali je v jezi zaprl svoja nežna usmiljenja?‹ (Sela)

Kua wareware ranei te Atua ki te atawhai? Kua riri ranei ia, a tutakina atu ana e ia tona aroha? (Hera)

10 Rekel sem: »To je moja šibkost, toda spominjal se bom let desnice Najvišjega.«

Na ka mea ahau, Ko toku ngoikore tenei: otira ka mahara ahau ki nga tau o te ringa matau o te Runga Rawa.

11 Spominjal se bom Gospodovih del. Zagotovo se bom spominjal tvojih čudežev od davnine.

Ka mahara ahau ki nga mahi a Ihowa; ae ra, ka mahara ahau ki au mea whakamiharo o tua iho.

12 Premišljeval bom tudi o vsem tvojem delu in govoril o tvojih dejanjih.

Ka whakaaro hoki ahau ki au meatanga katoa, ka purakau ki au mahi.

13 Tvoja pot, oh Bog, je v svetišču. Kdo je tako velik Bog kakor naš Bog?

E te Atua, kei te wahi tapu tou ara: ko wai te atua nui hei rite ki te Atua?

14 Ti si Bog, ki dela čudeže. Med ljudstvom si oznanil svojo moč.

Ko koe te Atua e mahi nei i nga mea whakamiharo: kua whakapuakina e koe tou kaha i waenganui o nga iwi.

15 S svojim laktom si odkupil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove. (Sela)

Hokona ana e tou ringa tau iwi, nga tama a Hakopa raua ko Hohepa. (Hera)

16 Vode so te videle, oh Bog, vode so te videle, bile so prestrašene. Tudi globine so bile vznemirjene.

I kite nga wai i a koe, e te Atua i kite nga wai i a koe, mataku ana: i oho ano nga rire.

17 Oblaki so izlivali vodo, nebo je pošiljalo zvok, tudi tvoje puščice so šle daleč.

Ringihia ana he wai e nga kapua, puaki ana te haruru o nga rangi: rererere ana au pere.

18 Zvok tvojega groma je bil na nebu, bliski so razsvetljevali zemeljski [krog], zemlja je trepetala in se tresla.

I roto i te awhiowhio te haruru o tau whatitiri: marama noa te ao i nga uira; wiri ana te whenua, oioi ana.

19 Tvoja pot je na morju in tvoja steza v velikih vodah in tvoje stopinje niso znane.

I te moana tou ara, i nga wai nui tou huarahi, e kore ano e kitea ou takahanga.

20 Svoje ljudstvo vodiš kakor trop z Mojzesovo in Aronovo roko.

He mea arahi e koe tau iwi ano he kahui, ara e te ringa o Mohi raua ko Arona.