< Psalmi 75 >
1 Tebi, oh Bog, dajemo zahvaljevanje, tebi dajemo zahvaljevanje, kajti tvoja čudovita dela oznanjajo, da je tvoje ime blizu.
A karmesternek. Ne ronts szerint. Zsoltár Ászáftól. Ének. Hálát adtunk neked, Isten, hálát adtunk; hisz közel a neved: elbeszélték csodatotteidet.
2 Ko bom sprejel skupnost, bom sodil iskreno.
Midőn kitűzöm a határidőt, én egyenességgel ítélek.
3 Zemlja in vsi njeni prebivalci se raztapljajo, jaz podpiram njene stebre. (Sela)
Megbomlanak a föld és minden lakói, én megszilárdítottam oszlopait. Széla.
4 Bedakom sem rekel: »Ne ravnajte nespametno« in zlobnim: »Ne dvigajte roga.
Mondtam a kevélykedőknek: ne kevélykedjetek és a gonoszoknak: ne emeljetek szarvat;
5 Svojega roga ne dvigajte visoko gor. Ne govorite s trdim vratom.«
ne emeljétek a magasba szarvatokat, ne beszéljetek nyakasan daczosat!
6 Kajti povišanje ne prihaja niti od vzhoda niti od zahoda niti od juga.
Mert nem keletről és nyugatról, se nem puszta felől van emelkedés;
7 Toda Bog je sodnik, odstavlja enega in postavlja drugega.
hanem Isten a bíró: ezt lealázza és amazt fölemeli.
8 Kajti v Gospodovi roki je čaša in vino je rdeče, polno mešanice; in izliva iz istega, toda te droži bodo vsi zlobneži zemlje izželi in jih popili.
Mert serleg van az Örökkévaló kezében és habzik a bor – telve itallal s abból csurgat: bizony a seprűjét szívják, isszák mind a föld gonoszai.
9 Toda jaz bom razglašal na veke, prepeval bom hvalnice Jakobovemu Bogu.
De én örökké hirdetem; hadd zengek Jákób Istenének.
10 Tudi vse rogove zlobnih bom odrezal; toda rogovi pravičnih bodo povišani.
És a gonoszok szarvait mind levágom, emelkedjenek az igaznak szarvai.