Psalmi 74
1 Oh Bog, zakaj nas zavračaš za vedno? Zakaj se tvoja jeza kadi proti ovcam tvoje paše?
intellectus Asaph ut quid Deus reppulisti in finem iratus est furor tuus super oves pascuae tuae
2 Spomni se svoje skupnosti, ki si jo odkupil od davnine, palico svoje dediščine, ki si jo odkupil, to goro Sion, kjer prebivaš.
memor esto congregationis tuae quam possedisti ab initio redemisti virgam hereditatis tuae mons Sion in quo habitasti in eo
3 Dvigni svoja stopala k neprestanim opustošenjem, celó vsemu kar je sovražnik zlobnega storil v svetišču.
leva manus tuas in superbias eorum in finem quanta malignatus est inimicus in sancto
4 Tvoji sovražniki rjovijo v sredi tvojih skupnosti, svoje zastave so postavili za znamenja.
et gloriati sunt qui oderunt te in medio sollemnitatis tuae posuerunt signa sua signa
5 Človek je bil slaven, če je nad debela drevesa dvigoval sekire.
et non cognoverunt sicut in exitu super summum quasi in silva lignorum securibus
6 Toda sedaj so s sekirami in kladivi takoj zlomili rezljano delo le-tega.
exciderunt ianuas eius in id ipsum in securi et ascia deiecerunt eam
7 Ogenj so vrgli v tvoje svetišče, s podrtjem do tal so omadeževali bivališče tvojega imena.
incenderunt igni sanctuarium tuum in terra polluerunt tabernaculum nominis tui
8 V svojih srcih so rekli: »Skupaj jih uničimo.« V deželi so požgali vse Božje sinagoge.
dixerunt in corde suo cognatio eorum simul quiescere faciamus omnes dies festos Dei a terra
9 Ne vidimo svojih znamenj. Nobenega preroka ni več niti tukaj med nami ni nobenega, ki ve doklej.
signa nostra non vidimus iam non est propheta et nos non cognoscet amplius
10 Oh Bog, doklej bo nasprotnik grajal? Mar bo sovražnik na veke preklinjal tvoje ime?
usquequo Deus inproperabit inimicus inritat adversarius nomen tuum in finem
11 Zakaj umikaš svojo roko, celó svojo desnico? Iztrgaj jo iz svojega naročja.
ut quid avertis manum tuam et dexteram tuam de medio sinu tuo in finem
12 Kajti Bog je moj Kralj od davnine, ki dela rešitev duš v sredi zemlje.
Deus autem rex noster ante saeculum operatus est salutes in medio terrae
13 S svojo močjo si razdelil morje. Razbijaš glave zmajem v vodah.
tu confirmasti in virtute tua mare contribulasti capita draconum in aquis
14 Razbijaš glave leviatána na koščke in ga daješ, da postane hrana ljudstvu, ki prebiva v divjini.
tu confregisti capita draconis dedisti eum escam populis Aethiopum
15 Združil si studenec in morje, osušuješ mogočne reke.
tu disrupisti fontem et torrentes tu siccasti fluvios Aetham;
16 Dan je tvoj, tudi noč je tvoja, pripravil si svetlobo in sonce.
tuus est dies et tua est nox tu fabricatus es auroram et solem
17 Določil si vse meje zemlje. Naredil si poletje in zimo.
tu fecisti omnes terminos terrae aestatem et ver tu plasmasti ea
18 Spomni se, da je sovražnik grajal, oh Gospod in da je nespametno ljudstvo izrekalo bogokletje proti tvojemu imenu.
memor esto huius inimicus inproperavit Dominum et populus insipiens incitavit nomen tuum
19 Oh ne izročaj duše svoje grlice množici zlobnih. Ne pozabi skupnosti svojih ubogih na veke.
ne tradas bestiis animam confitentem tibi animas pauperum tuorum ne obliviscaris in finem
20 Ozri se k zavezi, kajti temni kraji zemlje so polni prebivališč krutosti.
respice in testamentum tuum quia repleti sunt qui obscurati sunt terrae domibus iniquitatum
21 Oh naj se zatirani ne vrne osramočen. Naj ubog in pomoči potreben hvalita tvoje ime.
ne avertatur humilis factus confusus pauper et inops laudabunt nomen tuum
22 Vstani, oh Bog, zagovarjaj svojo lastno pravdo. Spomni se, kako te nespameten človek dnevno graja.
exsurge Deus iudica causam tuam memor esto inproperiorum tuorum eorum qui ab insipiente sunt tota die
23 Ne pozabi glasu svojih sovražnikov. Hrup teh, ki vstajajo zoper tebe, se nenehno povečuje.
ne obliviscaris voces inimicorum tuorum superbia eorum qui te oderunt ascendit semper
