Psalmi 71

1 Vate, oh Gospod, polagam svoje trdno upanje. Naj ne bom nikoli postavljen v zadrego.

Psalmus David, Filiorum Ionadab, et priorum captivorum. In te Domine speravi, non confundar in æternum:

2 Osvobodi me v svoji pravičnosti in mi povzroči, da pobegnem. Nagni k meni svoje uho in me reši.

in iustitia tua libera me, et eripe me. Inclina ad me aurem tuam, et salva me.

3 Bodi moje močno prebivališče, kamor se bom lahko nenehno zatekal. Dal si zapoved, da me rešiš, kajti ti si moja skala in moja trdnjava.

Esto mihi in Deum protectorem, et in locum munitum: ut salvum me facias. Quoniam firmamentum meum, et refugium meum es tu.

4 Osvobodi me, oh moj Bog, iz roke zlobnega, iz roke nepravičnega in krutega človeka.

Deus meus eripe me de manu peccatoris, et de manu contra legem agentis et iniqui:

5 Kajti ti si moje upanje, oh Gospod Bog, ti si moje trdno zaupanje od moje mladosti.

Quoniam tu es patientia mea Domine: Domine spes mea a iuventute mea.

6 S teboj sem bil podpiran od maternice. Ti si tisti, ki me je vzel iz notranjosti moje matere. O tebi bo nenehno moja hvala.

In te confirmatus sum ex utero: de ventre matris meæ tu es protector meus: In te cantatio mea semper:

7 Mnogim sem kakor čudež, toda ti si moje močno zatočišče.

tamquam prodigium factus sum multis: et tu adiutor fortis.

8 Naj bodo moja usta napolnjena s tvojo hvalo in s tvojo častjo ves dan.

Repleatur os meum laude, ut cantem gloriam tuam: tota die magnitudinem tuam.

9 Ne zavrzi me v času visoke starosti, ne zapusti me, ko oslabi moja moč.

Ne proiicias me in tempore senectutis: cum defecerit virtus mea, ne derelinquas me.

10 Kajti moji sovražniki govorijo zoper mene in tisti, ki prežijo na mojo dušo, se skupaj posvetujejo,

Quia dixerunt inimici mei mihi: et qui custodiebant animam meam, consilium fecerunt in unum,

11 rekoč: »Bog ga je zapustil. Preganjajte in zgrabite ga, kajti nikogar ni, da ga osvobodi.«

Dicentes: Deus dereliquit eum, persequimini, et comprehendite eum: quia non est qui eripiat.

12 Oh Bog, ne bodi daleč od mene. O moj Bog, podvizaj se zaradi moje pomoči.

Deus ne elongeris a me: Deus meus in auxilium meum respice.

13 Naj bodo zbegani in uničeni tisti, ki so nasprotniki moji duši; naj bodo pokriti z grajo in nečastjo tisti, ki iščejo mojo bolečino.

Confundantur, et deficiant detrahentes animæ meæ: operiantur confusione, et pudore qui quærunt mala mihi.

14 Toda jaz bom nenehno upal in še bolj in bolj te bom hvalil.

Ego autem semper sperabo: et adiiciam super omnem laudem tuam.

15 Moja usta bodo naznanjala tvojo pravičnost in tvojo rešitev duše ves dan, kajti ne poznam njihovih števil.

Os meum annuntiabit iustitiam tuam: tota die salutare tuum. Quoniam non cognovi litteraturam,

16 Šel bom v moči Gospoda Boga. Omenjal bom tvojo pravičnost, namreč samo tvojo.

introibo in potentias Domini: Domine, memorabor iustitiæ tuæ solius.

17 Oh Bog, učil si me od moje mladosti in doslej sem oznanjal tvoja čudovita dela.

Deus docuisti me a iuventute mea: et usque nunc pronuntiabo mirabilia tua.

18 Tudi sedaj, ko sem star in sivolas, oh Bog, me ne zapusti, dokler ne pokažem tvoje moči temu rodu in tvojo oblast vsakemu, ki bo prišel.

Et usque in senectam et senium: Deus ne derelinquas me, Donec annunciem brachium tuum generationi omni, quæ ventura est: Potentiam tuam,

19 Tudi tvoja pravičnost, oh Bog, je zelo visoka, ki si storil velike stvari. Oh Bog, kdo ti je podoben!

et iustitiam tuam Deus usque in altissima, quæ fecisti magnalia: Deus quis similis tibi?

20 Ti, ki si mi pokazal velike in boleče stiske, me boš ponovno oživil in ponovno privedel gor iz globin zemlje.

Quantas ostendisti mihi tribulationes multas, et malas: et conversus vivificasti me: et de abyssis terræ iterum reduxisti me:

21 Povečal boš mojo veličino in me tolažil na vsaki strani.

Multiplicasti magnificentiam tuam: et conversus consolatus es me.

22 Prav tako te bom hvalil s plunko, celó tvojo resnico, oh moj Bog. Tebi bom prepeval s harfo, oh ti, Sveti Izraelov.

Nam et ego confitebor tibi in vasis psalmi veritatem tuam: Deus psallam tibi in cithara, Sanctus Israel.

23 Moje ustnice se bodo silno veselile, kadar ti prepevam in moja duša, ki si jo odkupil.

Exultabunt labia mea cum cantavero tibi: et anima mea, quam redemisti.

24 Tudi moj jezik bo ves dan govoril o tvoji pravičnosti, kajti zbegani so, ker so privedeni v sramoto [tisti], ki iščejo mojo bolečino.

Sed et lingua mea tota die meditabitur iustitiam tuam: cum confusi et reveriti fuerint qui quærunt mala mihi.