Psalmi 62
1 Resnično, moja duša čaka na Boga, od njega prihaja rešitev moje duše.
In finem, pro Idithun. Psalmus David. [Nonne Deo subjecta erit anima mea? ab ipso enim salutare meum.
2 Samo on je moja skala in rešitev moje duše, on je moja obramba, ne bom silno omajan.
Nam et ipse Deus meus et salutaris meus; susceptor meus, non movebor amplius.
3 Doklej boste zoper človeka domišljali vragolijo? Vsi izmed vas boste umorjeni, kakor usločen zid boste in kakor majajoča se ograja.
Quousque irruitis in hominem? interficitis universi vos, tamquam parieti inclinato et maceriæ depulsæ.
4 Samo posvetujejo se, da ga vržejo dol od njegove odličnosti, veselijo se v lažeh, blagoslavljajo s svojimi usti, toda navznoter preklinjajo. (Sela)
Verumtamen pretium meum cogitaverunt repellere; cucurri in siti: ore suo benedicebant, et corde suo maledicebant.
5 Moja duša, čakaj samo na Boga, kajti moje pričakovanje je od njega.
Verumtamen Deo subjecta esto, anima mea, quoniam ab ipso patientia mea:
6 Samo on je moja skala in rešitev moje duše. On je moja obramba, ne bom omajan.
quia ipse Deus meus et salvator meus, adjutor meus, non emigrabo.
7 V Bogu je rešitev moje duše in moja slava. Skala moje moči in moje zatočišče je v Bogu.
In Deo salutare meum et gloria mea; Deus auxilii mei, et spes mea in Deo est.
8 Ob vseh časih zaupajte vanj, ve ljudstva, svoje srce izlijte pred njim. Bog je za nas zatočišče. (Sela)
Sperate in eo, omnis congregatio populi; effundite coram illo corda vestra: Deus adjutor noster in æternum.
9 Ljudje nizkega položaja so zagotovo ničevost in ljudje visokega položaja so laž. Položeni na tehtnico so vsi skupaj lažji kakor ničevost.
Verumtamen vani filii hominum, mendaces filii hominum in stateris, ut decipiant ipsi de vanitate in idipsum.
10 Ne zaupaj v zatiranje in ne postani prazen v ropu. Če bogastva narastejo, svojega srca ne naveži nanje.
Nolite sperare in iniquitate, et rapinas nolite concupiscere; divitiæ si affluant, nolite cor apponere.
11 Bog je spregovoril enkrat, to sem slišal dvakrat, da oblast pripada Bogu.
Semel locutus est Deus; duo hæc audivi: quia potestas Dei est,
12 Tudi tebi, oh Gospod, pripada usmiljenje, kajti vsakemu človeku povračaš glede na njegovo delo.
et tibi, Domine, misericordia: quia tu reddes unicuique juxta opera sua.]
