Psalmi 58
1 Ali zares govorite pravičnost, oh skupnost? Ali sodite iskreno, oh vi človeški sinovi?
Načelniku godbe: "Ne pogubi"; Davidova pesem odlična. Ali zares, o krdelo, govorite pravico? po pravici sodite, sinovi človeški?
2 Da, v srcu počnete zlobnost, na zemlji presojate nasilje svojih rok.
Ne, celo iz srca počenjate krivice; v tej deželi tehtate rok svojih silovitost.
3 Zlobni so odtujeni od maternice. Proč odidejo takoj, ko so rojeni, govoreč laži.
V stran zavijajo krivični od rojstva; tavajo od materinega telesa laž govoreč.
4 Njihov strup je podoben kačjemu strupu. Podobni so gluhemu gadu, ki si maši svoje uho,
Strup imajo podoben kačjemu strupu; kakor gada gluhega, ki si maši uho svoje.
5 ki ne bo prisluhnil glasu krotilcev, ki nikoli ne kroti tako oprezno.
Kateri ne posluša glasú mrmrajočih, njega, ki zna zagovarjati jako.
6 Oh Bog, polomi jim njihove zobe v njihovih ustih. Mladim levom izruj velik zob, oh Gospod.
O Bog, zdróbi jim zobe v njih ustih; mladih levov kočnike poderi, Gospod!
7 Naj se stopijo kakor vode, ki nenehno tečejo. Ko on napenja svoj lok, da izstreli svoje puščice, naj bodo kakor razrezani na koščke.
Stopé se naj kakor voda, odidejo naj neprestano; njemu, ki napenja pušice svoje, izpremené se naj kakor v klasje pušice.
8 Kakor polž, ki se stopi, naj premine vsak izmed njih. Kakor preran porod ženske, da oni ne morejo videti sonca.
Kakor polž, ki se topi, bode naj vsak, kakor žene splav, kakor ki niso videli solnca.
9 Preden lahko vaši lonci začutijo trnje, jih bo odvedel proč kakor z vrtinčastim vetrom, tako žive kakor v svojem besu.
Ko se ne bode še čutilo trnje vaše, trnje ščipkovo, tako zeleno kakor suho podrl bode vse.
10 Pravični se bo veselil, ko vidi maščevanje. Svoja stopala si bo umil v krvi zlobnega.
Radoval se bode pravični, ko bode videl maščevanje; noge svoje bode umival v krivičnega krvi.
11 Tako da bo človek rekel: »Resnično je nagrada za pravičnega. Resnično, on je Bog, ki sodi na zemlji.«
In človek poreče: Vendar ima sad pravični, vendar je sodnik na zemlji!
