Psalmi 58

1 Ali zares govorite pravičnost, oh skupnost? Ali sodite iskreno, oh vi človeški sinovi?

In finem, Ne disperdas, David in tituli inscriptionem. Si vere utique iustitiam loquimini: recta iudicate filii hominum.

2 Da, v srcu počnete zlobnost, na zemlji presojate nasilje svojih rok.

Etenim in corde iniquitates operamini: in terra iniustitias manus vestræ concinnant.

3 Zlobni so odtujeni od maternice. Proč odidejo takoj, ko so rojeni, govoreč laži.

Alienati sunt peccatores a vulva, erraverunt ab utero: locuti sunt falsa.

4 Njihov strup je podoben kačjemu strupu. Podobni so gluhemu gadu, ki si maši svoje uho,

Furor illis secundum similitudinem serpentis: sicut aspidis surdæ, et obturantis aures suas,

5 ki ne bo prisluhnil glasu krotilcev, ki nikoli ne kroti tako oprezno.

Quæ non exaudiet vocem incantantium: et venefici incantantis sapienter.

6 Oh Bog, polomi jim njihove zobe v njihovih ustih. Mladim levom izruj velik zob, oh Gospod.

Deus conteret dentes eorum in ore ipsorum: molas leonum confringet Dominus.

7 Naj se stopijo kakor vode, ki nenehno tečejo. Ko on napenja svoj lok, da izstreli svoje puščice, naj bodo kakor razrezani na koščke.

Ad nihilum devenient tamquam aqua decurrens: intendit arcum suum donec infirmentur.

8 Kakor polž, ki se stopi, naj premine vsak izmed njih. Kakor preran porod ženske, da oni ne morejo videti sonca.

Sicut cera, quæ fluit, auferentur: supercecidit ignis, et non viderunt solem.

9 Preden lahko vaši lonci začutijo trnje, jih bo odvedel proč kakor z vrtinčastim vetrom, tako žive kakor v svojem besu.

Priusquam intelligerent spinæ vestræ rhamnum: sicut viventes, sic in ira absorbet eos.

10 Pravični se bo veselil, ko vidi maščevanje. Svoja stopala si bo umil v krvi zlobnega.

Lætabitur iustus cum viderit vindictam: manus suas lavabit in sanguine peccatoris.

11 Tako da bo človek rekel: »Resnično je nagrada za pravičnega. Resnično, on je Bog, ki sodi na zemlji.«

Et dicet homo: Si utique est fructus iusto: utique est Deus iudicans eos in terra.