Psalmi 58

1 Ali zares govorite pravičnost, oh skupnost? Ali sodite iskreno, oh vi človeški sinovi?

Zborovođi. Po napjevu “Ne pogubi!” Davidov. Miktam. Zar doista krojite pravdu, vi moćni, zar sudite pravo, sinovi ljudski?

2 Da, v srcu počnete zlobnost, na zemlji presojate nasilje svojih rok.

Ne, već bezakonje smišljeno činite, po zemlji vam ruke dijele nepravde.

3 Zlobni so odtujeni od maternice. Proč odidejo takoj, ko so rojeni, govoreč laži.

Na krivu su putu bezbošci od krila majčina, na krivu su putu lašci od utrobe.

4 Njihov strup je podoben kačjemu strupu. Podobni so gluhemu gadu, ki si maši svoje uho,

U njima je otrov kao u zmije, kao u ljutice što uši začepljuje

5 ki ne bo prisluhnil glasu krotilcev, ki nikoli ne kroti tako oprezno.

da glas čarobnjakov ne čuje ni glas bajača vješta bajanju.

6 Oh Bog, polomi jim njihove zobe v njihovih ustih. Mladim levom izruj velik zob, oh Gospod.

O Bože, polomi im zube u ustima; razbij, o Jahve, čeljusti lavićima!

7 Naj se stopijo kakor vode, ki nenehno tečejo. Ko on napenja svoj lok, da izstreli svoje puščice, naj bodo kakor razrezani na koščke.

K'o vode što hitro otječu neka se razliju, k'o zgažena trava neka se osuše.

8 Kakor polž, ki se stopi, naj premine vsak izmed njih. Kakor preran porod ženske, da oni ne morejo videti sonca.

Nek' budu k'o puž koji se pužuć' rastoči, k'o pometnut plot nek' sunca ne vide.

9 Preden lahko vaši lonci začutijo trnje, jih bo odvedel proč kakor z vrtinčastim vetrom, tako žive kakor v svojem besu.

Prije nego vam kotlovi trnje osjete, dok je zeleno, neka ga vihor odnese.

10 Pravični se bo veselil, ko vidi maščevanje. Svoja stopala si bo umil v krvi zlobnega.

Radostan će biti pravednik kad ugleda odmazdu, noge će prati u krvi zlotvora.

11 Tako da bo človek rekel: »Resnično je nagrada za pravičnega. Resnično, on je Bog, ki sodi na zemlji.«

I reći će ljudi: “Pravednik plod svoj ima! Još ima Boga da sudi na zemlji!”