< Psalmi 57 >
1 Bodi mi usmiljen, oh Bog, bodi mi usmiljen, kajti moja duša zaupa vate. Da, v senci tvojih peruti si bom pripravil svoje zatočišče, dokler te katastrofe ne bodo minile.
2 Klical bom k Bogu najvišjemu, k Bogu, ki zame opravlja vse stvari.
3 Poslal bo z neba in me rešil pred grajo tistega, ki me hoče požreti. (Sela) Bog bo poslal svoje usmiljenje in svojo resnico.
4 Moja duša je med levi in ležim celó med tistimi, ki so vneti z ognjem, celó človeškimi sinovi, katerih zobje so sulice in puščice ter njihov jezik oster meč.
5 Bodi povišan, oh Bog, nad nebo, naj bo tvoja slava nad vso zemljo.
6 Pripravili so mrežo za moje korake, moja duša je sklonjena. Zame so pred menoj izkopali jamo in v katere sredo so sami padli. (Sela)
7 Moje srce je trdno, oh Bog, moje srce je trdno. Prepeval bom in dajal hvalo.
8 Zbudi se kvišku, moja slava, zbudita se plunka in harfa. Jaz sam se bom prebudil zgodaj.
9 Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvom, prepeval ti bom med narodi.
10 Kajti tvoje usmiljenje je veliko do neba in tvoja resnica do oblakov.
11 Bodi povišan, oh Bog, nad nebo. Naj bo tvoja slava nad vso zemljo.
