< Psalmi 55 >
1 Pazljivo prisluhni moji molitvi, oh Bog in ne skrij se pred mojo ponižno prošnjo.
Zborovođi. Uza žičana glazbala. Poučna pjesma. Davidova. Počuj mi, Bože, molitvu, ne krij se molbi mojoj:
2 Prisluhni mi in me usliši. V svoji pritožbi žalujem in zganjam hrup
obazri se na me i usliši me! Mučim se u svojoj tjeskobi,
3 zaradi glasu sovražnika, zaradi zatiranja zlobnega, kajti name mečejo krivičnost in z besom me sovražijo.
zbuni me vika dušmanska i tlačenje grešničko. Navališe na me nesrećom, bijesno me progone.
4 Moje srce znotraj mene je boleče zaskrbljeno in strahote smrti so padle name.
Srce mi je ustreptalo i strah me samrtni spopade.
5 Strah in trepet sta prišla name in groza me je preplavila.
Užas me i trepet hvata, groza me obuze.
6 Rekel sem: »Oh da bi imel peruti kakor golobica! Kajti potem bi odletel proč in bi bil miren.
Zavapih: “O, da su mi krila golubinja, odletio bih da otpočinem!
7 Glej, potem bi odtaval daleč proč in ostal v divjini. (Sela)
Daleko, daleko bih letio, u pustinji se nastanio;
8 Pospešil bi svoj pobeg pred vetrovnim viharjem in neurjem.«
brzo bih si potražio sklonište od bijesne oluje i vihora.”
9 Uniči, oh Gospod in razdeli njihove jezike, kajti videl sem nasilje in prepir v mestu.
Smeti ih, Gospode, podvoji im jezike, jer nasilje i svađu vidim u gradu;
10 Dan in noč hodijo okrog po njegovih zidovih. Tudi vragolija in bridkost sta v njegovi sredi.
danju i noću zidinama kruže; bezakonja su i nevolje u njemu.
11 Zlobnost je v njegovi sredi. Prevara in zvijača ne odideta iz njegovih ulic.
Usred njega zasjede, s ulica mu nepravda i podlost ne odlaze.
12 Kajti ni bil sovražnik, ki me je grajal, potem bi to lahko prenesel. Niti ni bil, kdor me je sovražil, ki se je poveličal zoper mene, potem bi se skril pred njim.
Da me pogrdio dušmanin, bio bih podnio; da se digao na me koji me mrzi, pred njim bih se sakrio.
13 Toda bil si ti, človek, moj vrstnik, moj vodnik in moj znanec.
Ali ti, ti si to bio, meni jednak, prijatelj moj, moj pouzdanik
14 Skupaj sva imela prijetno namero in družno hodila v Božjo hišo.
s kojim sam slatko drugovao i složno hodismo u Domu Božjemu.
15 Naj se jih polasti smrt in naj hitro gredo dol v pekel, kajti zlobnost je v njihovih bivališčih in med njimi. (Sheol )
Smrt neka ih zaskoči, živi nek' siđu u Podzemlje jer im je pakost u stanu i srcu. (Sheol )
16 Kar se mene tiče, bom klical k Bogu in Gospod me bo rešil.
A ja ću Boga prizvati, i Jahve će me spasiti.
17 Zvečer, zjutraj in opoldan bom molil in glasno vpil. Slišal bo moj glas.
Večerom, jutrom i o podne tužan ću jecati, i on će čuti vapaj moj.
18 V miru je osvobodil mojo dušo pred bitko, ki je bila zoper mene, kajti mnogo jih je bilo z menoj.
Dat će mi mira od onih koji me progone: jer mnogi su protiv mene.
19 Bog bo slišal in jih prizadel, celó on, ki ostaja od davnine. (Sela) Ker nimajo sprememb, zato se ne bojijo Boga.
Bog će čuti i njih poniziti, Onaj koji kraljuje odvijeka, jer se ne popravljaju, Boga se ne boje.
20 Svoje roke je iztegnil zoper tiste, ki so v miru z njim; prelomil je svojo zavezo.
Podižu ruke na prijatelje, savez svoj oskvrnjuju.
21 Besede iz njegovih ust so bile bolj gladke kakor maslo, toda v njegovem srcu je bila vojna. Njegove besede so bile mehkejše kakor olje, čeprav so bile izvlečeni meči.
Usta su im glađa od maslaca, a srce ratoborno; riječi blaže od ulja, a oni - isukani mačevi.
22 Svoje breme vrzi na Gospoda in on te bo podpiral. Nikoli ne bo dopustil, da bi bil pravični omajan.
Povjeri Jahvi svu svoju brigu, i on će te pokrijepiti: neće dati da ikada posrne pravednik.
23 Toda ti, oh Bog, jih boš zrušil v jamo uničenja. Krvoločni in varljivi ljudje ne bodo preživeli polovice svojih dni, jaz pa bom zaupal vate.
A njih ti, o Bože, strmoglavi u jamu grobnu! Krvoloci i varalice ni polovicu dana neće doživjeti! A ja se u tebe uzdam!