< Psalmi 49 >
1 Poslušajte to, vsa ve ljudstva, pazljivo prisluhnite, vsi vi prebivalci sveta,
Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi, psalm. Čujte to, vsa ljudstva, poslušajte, vsi sveta prebivalci:
2 tako nizki kakor visoki, bogati in revni skupaj.
Nizki in visoki; bogatin in siromak enako.
3 Moja usta bodo govorila o modrosti in premišljevanje mojega srca bo o spoznanju.
Usta moja bodejo govorila razno modrost, in srca mojega premišljevanje mnogotero razumnost.
4 Svoje uho bom nagnil k prispodobi. Svoje mračne izjave bom razkrival na harfi.
Uho svoje nagnem k priliki, na strunah bodem razodeval uganko svojo.
5 Zakaj naj bi se bal v dneh zla, ko me bo obdala krivičnost mojih petá?
Kaj bi se bal o hudem času, da me ne obdá sledóv mojih krivica,
6 Tisti, ki zaupajo v svoje premoženje in se bahajo z množino svojih bogastev,
Njih, ki zaupajo v mogočnost svojo, in se ponašajo v obilosti svojega bogastva?
7 nihče izmed njih ne more odkupiti svojega brata na kakršenkoli način niti Bogu dati odkupnine zanj
Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne dati Bogu odkupnine njegove.
8 (kajti odkupitev njihove duše je dragocena in primanjkuje na veke),
(Drag namreč je njih življenja odkup, dà, ni ga vekomaj!)
9 da naj bi mirno živel na veke in ne videl trohnobe.
Da bi živel še večno, ne izkusil trohnobe.
10 Kajti vidi, da modri možje umrejo, prav tako se pogubita bedak in brutalna oseba in svoje premoženje zapustita drugim.
Vidi namreč, da mrjó modri, enako pogine nespametni in neumni, in drugim pušča bogastvo svoje.
11 Njihova notranja misel je, da bodo svoje hiše ohranili na veke in svoja bivališča za vse rodove; svoja zemljišča imenujejo po svojih imenih.
Menili so, da se hiše njih stavijo za veke, prebivališča njih za vse rodove, ko so jih imenovali po svojih imenih po deželah.
12 Kljub temu človek, ki je v časti, ne ostane; podoben je živalim, ki poginejo.
In vendar človek v časti ne bode ostal; podoben postane živalim, ki poginejo.
13 Ta njihova pot je njihova neumnost, vendar njihovo potomstvo odobrava njihove izjave. (Sela)
Ta je njih pot, njih upanje; in nasledniki njih odobravajo njih usta.
14 Kakor ovce so položeni v grob; z njimi se bo hranila smrt in iskreni bodo zjutraj imeli nad njimi oblast in njihova lepota bo požrta v grobu, proč od njihovega bivanja. (Sheol )
Kakor živino pasla jih bode smrt razpostavljene v grobu, dokler jim gospodujejo pravični tisto jutro, in obliko njih pokonča pekel, iz prebivališča njegovega. (Sheol )
15 Toda Bog bo mojo dušo odkupil iz oblasti groba, kajti sprejel me bo. (Sela) (Sheol )
Ali Bog bode rešil dušo mojo groba, ko me bode sprejel mogočno. (Sheol )
16 Ne boj se, kadar nekdo bogatí, ko se slava njegove hiše množí,
Ne bój se, ko kdo bogat postane, ko se pomnoži domača slava njegova;
17 kajti ko umre, ne bo ničesar odnesel. Njegova slava se ne bo spustila za njim.
Ker v smrti ne vzame nič tega sè seboj; za njim ne pojde slava njegova.
18 Čeprav je, medtem ko je živel, blagoslavljal svojo dušo – ljudje te bodo hvalili, ko delaš dobro sebi.
Ko bode blagoslavljal dušo svojo v življenji svojem, in te bodejo slavili, ker si privoščiš:
19 Šel bo k rodu svojih očetov; oni nikoli ne bodo videli svetlobe.
Da pride noter do dobe očetov svojih, vekomaj vendar ne bodejo uživali luči.
20 Človek, ki je v časti, pa ne spoznava, je podoben živalim, ki poginejo.
Človek, ki je v čisli a ni razumen, podoben je živini, katera pogine.