Psalmi 44
1 S svojimi ušesi smo slišali, oh Bog, naši očetje so nam povedali, kakšno delo si storil v njihovih dneh, v davnih časih.
Ho an’ ny mpiventy hira. Nataon’ ny Koraïta. Maskila. Ny sofinay no nandrenesanay, Andriamanitra ô, ny razanay nilaza taminay ny asa nataonao tamin’ ny androny, dia tamin’ ny andro fahiny.
2 Kako si s svojo roko napodil pogane in naselil njih; kako si prizadel ljudstvo in jih pregnal.
Ny tananao no nandroahanao ny firenen-tsamy hafa, fa izy kosa nampitoerinao; efa nampahorinao ny firenena maro, fa izy kosa nataonao mahafeno tany.
3 Kajti dežele niso prejeli v posest s svojim lastnim mečem niti jih ni rešil njihov lastni laket, temveč tvoja desnica in tvoj laket in svetloba tvojega obličja, ker imaš do njih naklonjenost.
Fa tsy ny sabany no nahazoany ny tany, ary tsy ny sandriny no namonjy azy; fa ny tananao ankavanana sy ny sandrinao ary ny fahazavan’ ny tavanao, satria efa sitrakao izy.
4 Ti si moj Kralj, oh Bog, zapovej osvoboditve za Jakoba.
Hianao dia Hianao no Mpanjakako, Andriamanitra ô; Mandidia famonjena ho an’ i Jakoba.
5 S teboj bomo podrli svoje sovražnike. S tvojim imenom bomo pomendrali te, ki se dvigujejo zoper nas.
Hianao no hanosehanay ny fahavalonay; ny anaranao no hanitsahanay izay mitsangana hamely anay.
6 Kajti ne bom zaupal v svoj lok niti me ne bo rešil moj meč.
Fa tsy ny tsipikako no itokiako, ary ny sabatro tsy hahavonjy ahy.
7 Toda ti si nas rešil pred našimi sovražniki in osramotil tiste, ki so nas sovražili.
Fa namonjy anay tamin’ ny fahavalonay Hianao, ary ny nankahala anay dia nataonao menatra.
8 Z Bogom se bahamo ves dan in tvoje ime hvalimo na veke. (Sela)
Andriamanitra no ankalazainay mandrakariva; ary ny anaranao no hoderainay mandrakizay. (Sela)
9 Toda ti si nas zavrgel in nas izročil v sramoto, in z našimi vojskami ne greš naprej.
Fa efa nanary anay ianao ka nampahamenatra anay, ary tsy mba mivoaka miaraka amin’ ny antokon’ ny miaramilanay Hianao.
10 Delaš nas, da se pred sovražnikom obračamo nazaj, in tisti, ki nas sovražijo, plenijo zase.
Ataonao miamboho ny fahavalonay izahay, koa ny mankahala anay dia nanaram-po namabo.
11 Izročil si nas kakor ovce, določene za hrano in razkropil si nas med pogane.
Atolotrao tahaka ny ondry hohanina izahay, ary aelinao any amin’ ny firenen-tsamy hafa.
12 Zastonj prodajaš svoje ljudstvo in svojega bogastva ne povečuješ z njihovo ceno.
Mivarotra ny olonao tsy vola tsy harena Hianao, ka tsy mahazo tombony amin’ ny vidiny.
13 Delaš nas [za] grajo našim sosedom, norčevanje in posmeh tem, ki so okoli nas.
Ataonao fandatsan’ ny olona miray monina aminay izahay, dia fanakora sy faneson’ izay manodidina anay.
14 Delaš nas [za] tarčo posmeha med pogani, zmajevanje z glavo med ljudstvom.
Ataonao ho ambentinteny amin’ ny firenen-tsamy hafa izahay, dia fihifikifihan-doha amin’ ny olona maro.
15 Moja zmedenost je nenehno pred menoj in pokrila me je sramota mojega obraza
Tsaroako mandrakariva ny fahafaham-boninahitro, ary efa manafotra ahy ny fangaihaizako,
16 zaradi glasu tistega, ki me graja in preklinja zaradi sovražnika in maščevalca.
Noho ny feon’ ny mpanaratsy sy ny mpanamavo, noho ny fahavalo sy ny mpamaly ratsy.
17 Vse to je prišlo nad nas, vendar te nismo pozabili niti s tvojo zavezo nismo ravnali napačno.
Izany rehetra izany no manjo anay, nefa tsy manadino anao izahay ary tsy mivadika ny fanekenao.
18 Naše srce se ni obrnilo niti se naši koraki niso nagnili s tvoje poti,
Tsy mihemotra ny fonay, ary tsy miala amin’ ny lalanao ny dianay.
19 čeprav si nas boleče zlomil na kraju zmajev in nas pokril s smrtno senco.
Nefa Hianao nanorotoro anay teo amin’ ny fitoeran’ ny amboadia sy nanarona anay tamin’ ny aloky ny fahafatesana.
20 Če smo pozabili ime svojega Boga ali iztegnili roke k tujemu bogu,
Raha nanadino ny anaran’ Andriamanitray izahay, na nananty tanana tamin’ ny andriamani-kafa,
21 mar Bog tega ne bo razpoznal? Kajti on pozna skrivnosti srca.
Tsy handinika izany va Andriamanitra? Fa Izy mahalala ny miafina ao am-po.
22 Da, zaradi tebe smo pobijani ves dan, imajo nas kakor ovce za zakol.
Fa noho ny aminao no amonoana anay mandrakariva; toy ny ondry hovonoina no fijery anay.
23 Zbudi se, zakaj spiš, oh Gospod? Vstani, ne zavrzi nas za vedno.
Mifohaza, ry Tompo ô, nahoana no matory Hianao? Mitsangàna, aza manary mandrakizay.
24 Zakaj skrivaš svoj obraz in pozabljaš našo stisko in naše zatiranje?
Nahoana no manafina ny tavanao Hianao, ka manadino ny fahantranay sy ny fahorianay?
25 Kajti naša duša je sklonjena v prah, naš trebuh se lepi na zemljo.
Fa miankohoka amin’ ny vovoka ny fanahinay, miraikitra amin’ ny tany ny kibonay.
26 Vstani za našo pomoč in nas odkupi zaradi svojih usmiljenj.
Mitsangàna hamonjy anay, ary avoty izahay araka ny famindram-ponao.
