Psalmi 22

1 Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Zakaj si tako daleč proč od pomoči meni in od besed mojega vpitja?

2 Oh moj Bog, jokam podnevi, toda ti me ne uslišiš in v nočnem času in nisem tiho.

3 Toda ti si svet, oh ti, ki naseljuješ Izraelove hvalnice.

4 Naši očetje so zaupali vate. Zaupali so in si jih osvobodil.

5 Klicali so k tebi in so bili osvobojeni. Zaupali so vate in niso bili zbegani.

6 Toda jaz sem [škrlatni] črv in ne mož; graja ljudem in preziran od ljudstva.

7 Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo do norčevanja. Namrdnejo ustnico [in] zmajujejo z glavo, rekoč:

8 »Zaupal je v Gospoda, da ga bo osvobodil. Naj ga reši, glede na to, da se je razveseljeval v njem.«

9 Toda ti si ta, ki me je potegnil iz maternice. Oblikoval si mi zaupanje, ko sem bil na prsih svoje matere.

10 Iz maternice sem bil vržen nate. Ti si moj Bog od trebuha moje matere.

11 Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, kajti nikogar ni, da pomaga.

12 Obdalo me je mnogo bikov. Močni bašánski biki so me obdali naokoli.

13 S svojimi gobci so zevali vame, kakor ropa željan in rjoveč lev.

14 Izlit sem kakor voda in vse moje kosti so izpahnjene. Moje srce je podobno vosku, stopljeno je v sredi moje notranjosti.

15 Moja moč je izsušena kakor črepinja in moj jezik se lepi k mojim čeljustim in ti si me privedel v smrtni prah.

16 Kajti psi so me obdali. Zajel me je zbor zlobnih. Prebodli so moje roke in moja stopala.

17 Vse svoje kosti lahko razločim. Oni pa gledajo in strmijo vame.

18 Moje obleke si razdeljujejo med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.

19 Toda ti, oh Gospod, ne bodi daleč od mene. Oh moja moč, hiti, da mi pomagaš.

20 Osvobodi mojo dušo pred mečem, mojo ljubljeno pred močjo psa.

21 Reši me pred levjimi usti, kajti uslišal si me pred rogovi samorogov.

22 Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. Na sredi skupnosti te bom hvalil.

23 Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, vsi vi, seme Jakobovo, proslavite ga, in bojte se ga, vsi vi, seme Izraelovo.

24 Kajti ni zaničeval niti preziral stiske stiskanih niti svojega obraza ni skrival pred njim; toda ko je klical k njemu, je slišal.

25 Moja hvala v veliki skupnosti bo o tebi. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.

26 Krotki bodo jedli in bodo nasičeni. Hvalili bodo Gospoda [tisti], ki ga iščejo. Vaše srce bo živelo na veke.

27 Vsi konci zemlje se bodo spomnili in obrnili h Gospodu in vsa sorodstva narodov bodo oboževala pred teboj.

28 Kajti kraljestvo je Gospodovo in on je voditelj med narodi.

29 Vsi tisti, ki so na zemlji obilni, bodo jedli in oboževali. Vsi tisti, ki gredo dol v prah, se bodo poklonili pred njim, svoje lastne duše pa nihče ne more ohraniti žive.

30 Seme mu bo služilo; to bo šteto h Gospodu za rod.

31 Prišli bodo in oznanjali bodo njegovo pravičnost ljudem, ki bodo rojeni, da je on to storil.