Psalmi 2
1 Zakaj besnijo pogani in ljudstvo domišlja prazno stvar?
Ino ty fidabasida’ o kilakila ondatio, naho ty fikililia’ ondatio raha tsy vente’e.
2 Kralji zemlje so se usmerili in vladarji se skupaj posvetujejo zoper Gospoda in zoper njegovega maziljenca, rekoč:
Mijohañe o mpanjaka’ ty tane toio, naho mitrao-kinia o mpifeheo hiatreatre am’ Iehovà naho i Noriza’ey, manao ty hoe:
3 »Pretrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od sebe.«
Antao handrafadrafatse o talirandra’ iareoo, le hahimpan-tika o rohi’ iareoo.
4 Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal. Gospod jih bo imel v posmeh.
Miankahake i mpiambesatse an-dindiñey; mitsikìke iareo t’i Talè.
5 Potem jim bo govoril v svojem besu in jih nadlegoval v svojem bridkem nezadovoljstvu.
Fa ho trevohe’e an-keloke, vaho hampinevenevere’e am-pifombo’e:
6 »Vendarle sem jaz postavil svojega kralja na svoji sveti gori Sion.«
Toe izaho ty nañoriñe ty Mpanjakako e Tsiône ao amy vohiko miavakey.
7 Oznanil bom odlok. Gospod mi je rekel: »Ti si moj Sin. Ta dan sem te rodil.
Sokireko ho lily: hoe t’Iehovà amako: Anako irehe, anindroany ty nampiareñako azo.
8 Zahtevaj od mene in dal ti bom pogane za tvojo dediščino in najbolj oddaljene kraje zemlje za tvojo posest.
Mihalalia amako le hampandovaeko Azo o fifeheañeo, naho ho fanaña’o o olon-taneo.
9 Zdrobil jih boš z železno palico, raztreščil jih boš na koščke kakor lončarjevo posodo.«
Ho pozahe’o am-bodam-by; Hampijeñajeñahe’e hoe siniharam-panao valàñe-tane.
10 Zatorej bodite sedaj modri, oh vi kralji. Dajte se poučiti, vi sodniki zemlje.
Aa le mahihira ry mpanjakao; Mimetea oke ry mpizaka’ ty tane toio.
11 Gospodu služite s strahom in veselite se s trepetanjem.
Toroño am-pañeveñañe t’Iehovà, vaho mirebeha am-pineveneverañe;
12 Poljubite Sina, da ne bi bil jezen in ne izginete iz poti, ko je njegov bes le malo razvnet. Blagoslovljeni so vsi, ki svoje upanje položijo vanj.
Ondroho i Anakey tsy mone hiviñera’e, vaho hihomak’ an-dalañe ey nahareo; fa mete hisolebatse aniany ty fifombo’e. Hene haha ze mitsolok’ ama’e.
