Psalmi 17

1 Usliši iskrenega, oh Gospod, bodi pozoren na moj klic, pazljivo prisluhni moji molitvi, ki ne prihaja iz hlinjenih ustnic.

Oratio David. Exaudi Domine iustitiam meam: intende deprecationem meam. Auribus percipe orationem meam, non in labiis dolosis.

2 Naj moja razsodba pride iz tvoje prisotnosti, naj tvoje oči gledajo stvari, ki so pravične.

De vultu tuo iudicium meum prodeat: oculi tui videant æquitates.

3 Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči, preizkusil si me, pa ničesar nisi našel; odločen sem, da moja usta ne bodo grešila.

Probasti cor meum, et visitasti nocte: igne me examinasti, et non est inventa in me iniquitas.

4 Kar se tiče človeških del, sem se po besedi tvojih ustnic varoval pred stezami uničevalca.

Ut non loquatur os meum opera hominum: propter verba labiorum tuorum ego custodivi vias duras.

5 Podpiraj mojo smer življenja po tvojih stezah, da moje stopinje ne zdrsnejo.

Perfice gressus meos in semitis tuis: ut non moveantur vestigia mea.

6 Klical sem k tebi, kajti uslišal me boš, oh Bog. Nagni k meni svoje uho in usliši moj govor.

Ego clamavi, quoniam exaudisti me Deus: inclina aurem tuam mihi, et exaudi verba mea.

7 Pokaži svojo čudovito ljubečo skrbnost, oh ti, ki s svojo desnico rešuješ tiste, ki svoje trdno upanje polagajo vate pred tistimi, ki se vzdigujejo proti njim.

Mirifica misericordias tuas, qui salvos facis sperantes in te.

8 Varuj me kakor zenico očesa, skrij me pod senco svojih peruti,

A resistentibus dexteræ tuæ custodi me, ut pupillam oculi. Sub umbra alarum tuarum protege me:

9 pred zlobnimi, ki me zatirajo, pred mojimi smrtnimi sovražniki, ki me obdajajo naokrog.

a facie impiorum qui me afflixerunt. Inimici mei animam meam circumdederunt,

10 Zajeti so v svojo lastno maščobo. S svojimi usti govorijo ponosno.

adipem suum concluserunt: os eorum locutum est superbiam.

11 Sedaj so nas obdali na naših korakih. Svoje oči so naravnali in pripognili k zemlji,

Proiicientes me nunc circumdederunt me: oculos suos statuerunt declinare in terram.

12 kakor lev, ki je pohlepen po svojem plenu in kakor bi bil mlad lev, ki preži na skrivnih krajih.

Susceperunt me sicut leo paratus ad prædam: et sicut catulus leonis habitans in abditis.

13 Vzdigni se, oh Gospod, razočaraj ga, vrzi ga dol. Osvobodi mojo dušo pred zlobnim, kar je tvoj meč,

Exurge Domine, præveni eum, et supplanta eum: eripe animam meam ab impio, frameam tuam ab inimicis manus tuæ.

14 pred ljudmi, ki so tvoja roka, oh Gospod, pred ljudmi sveta, ki imajo svoj delež v tem življenju in katerih trebuh napolnjuješ s svojim skritim zakladom. Polni so otrok in preostanek svojega imetja zapustijo svojim otročičem.

Domine a paucis de terra divide eos in vita eorum: de absconditis tuis adimpletus est venter eorum. Saturati sunt filiis: et dimiserunt reliquias suas parvulis suis.

15 Kar se mene tiče, bom v pravičnosti gledal tvoj obraz. Ko se zbudim, bom nasičen s tvojo podobnostjo.

Ego autem in iustitia apparebo conspectui tuo: satiabor cum apparuerit gloria tua.