Psalmi 147
1 Hvalite Gospoda, kajti dobro je peti hvalnice našemu Bogu, kajti to je prijetno in hvala je ljubka.
Yabi Ubangiji. Yana da kyau a rera yabai ga Allahnmu, abu mai daɗi ne daidai ne kuma a yabe shi!
2 Gospod je zgradil Jeruzalem; skupaj zbira Izraelove pregnance.
Ubangiji ya gina Urushalima; ya tattara kamammu na Isra’ilan da aka kai bauta.
3 Ozdravlja potrte v srcu in povezuje njihove rane.
Ya warkar da masu raunanar zuciya ya ɗaɗɗaura miyakunsu.
4 Šteje število zvezd, vse jih kliče po njihovih imenih.
Ya lissafta yawan taurari ya kuma kira kowannensu da suna.
5 Velik je naš Gospod in zelo močan, njegovo razumevanje je neskončno.
Shugabanmu mai girma ne mai iko duka; ganewarsa ba shi da iyaka.
6 Gospod dviguje krotke; zlobne podira k tlom.
Ubangiji yana kula da masu sauƙinkai yakan yar da mugaye a ƙasa.
7 Pojte Gospodu z zahvaljevanjem, našemu Bogu pojte hvalo na harfo,
Rera wa Ubangiji waƙar godiya; ku kada garaya ga Allahnmu.
8 ki nebo pokriva z oblaki, ki za zemljo pripravlja dež, ki daje travi, da raste po gorah.
Ya rufe sararin sama da gizagizai; yana tanada wa duniya ruwan sama yana kuma sa ciyawa tă yi girma a kan tuddai.
9 On daje živali njeno hrano in mladim krokarjem, ki kličejo.
Yakan tanada wa shanu abinci da kuma saboda’ya’yan hankaki sa’ad da suka yi kira.
10 Ne razveseljuje se v moči konja. Ne veseli se človeških nog.
Jin daɗinsa ba ya a ƙarfin doki, balle farin cikinsa yă kasance a ƙafafun mutum;
11 Gospod se veseli tistih, ki se ga bojijo, tistih, ki upajo v njegovo usmiljenje.
Ubangiji yakan yi farin ciki a waɗanda suke tsoronsa, waɗanda suke sa zuciya a ƙaunarsa marar ƙarewa.
12 Hvali Gospoda, oh Jeruzalem, hvali svojega Boga, oh Sion.
Ki ɗaukaka Ubangiji, ya Urushalima; ki yabi Allahnki, ya Sihiyona.
13 Kajti utrjuje zapahe tvojih velikih vrat, tvoje otroke je blagoslovil znotraj tebe.
Gama yana ƙarfafa ƙyamaren ƙofofinki yana kuma albarkace mutanenki a cikinki.
14 Na tvojih mejah daje mir in te nasičuje z najodličnejšo pšenico.
Yana ba da salama ga iyakokinki yana kuma ƙosar da ke da alkama mafi kyau.
15 Svojo zapoved pošilja na zemljo; njegova beseda teče zelo naglo.
Yana ba da umarninsa ga duniya; maganarsa tana tafiya da sauri.
16 Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepel.
Yana shimfiɗa ƙanƙara kamar ulu yă kuma watsar da hazo kamar toka.
17 Svoj led meče kakor koščke; kdo lahko obstane pred njegovim mrazom?
Yana zuba ƙanƙara kamar ƙananan duwatsu. Wa zai iya jure wa sanyin da ya aiko?
18 Razpošilja svojo besedo in jih topi; svojemu vetru povzroča, da piha in vodam, [da] tečejo.
Yakan aiki maganarsa ta kuwa narkar da su; yakan tā da iskarsa, ruwaye kuwa su gudu.
19 Svojo besedo kaže Jakobu, svoje zakone in svoje sodbe Izraelu.
Ya bayyana maganarsa ga Yaƙub, dokokinsa da ƙa’idodinsa ga Isra’ila.
20 Z nobenim narodom ni tako postopal in glede njegovih sodb, jih oni niso spoznali. Hvalite Gospoda.
Bai yi wannan ga wata al’umma ba; ba su san dokokinsa ba. Yabi Ubangiji.
