Psalmi 146

1 Hvalite Gospoda. Hvali Gospoda, oh moja duša.

Aleluja! Hvali, duša moja, Gospoda.

2 Medtem ko živim, bom hvalil Gospoda; medtem ko imam kakršen koli obstoj, bom prepeval hvalnice svojemu Bogu.

Hvalil bodem Gospoda v življenji svojem; prepeval bodem Bogu svojemu, dokler bodem.

3 Svojega trdnega upanja ne polagaj v prince niti v človeškega sina, v katerem ni pomoči.

Ne imejte zaupanja v prvake, v sina človeškega, pri katerem ni blaginje.

4 Njegov dih gre dalje, vrača se k svoji zemlji; na ta isti dan propadejo njegove misli.

Duh njegov izide, povrne se v zemljo svojo; isti dan minejo misli njegove.

5 Srečen je tisti, ki ima za svojo pomoč Jakobovega Boga, katerega upanje je v Gospodu, njegovemu Bogu,

Blagor, komur je na pomoč Bog mogočni Jakobov; katerega nada je v Gospodu, njegovem Bogu,

6 ki je naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je tam notri, ki na veke ohranja resnico,

Kateri je naredil nebesa in zemljo, morje in kar je v njiju, kateri hrani zvestobo vekomaj.

7 ki izvršuje sodbo za zatiranega, ki daje hrano lačnemu. Gospod osvobaja jetnike,

Kateri dela pravico zatiranim, hrane daje lačnim, Gospod oprašča jetnike.

8 Gospod slepim odpira oči, Gospod dviguje tiste, ki so sklonjeni, Gospod ljubi pravične,

Gospod odpira očí slepim, Gospod vzdiguje potrte, Gospod ljubi pravične.

9 Gospod varuje tujce in podpira osirotelega in vdovo, toda pot zlobnih postavlja na glavo.

Gospod brani tujce, siroto in vdovo podpira; pot pa hudobnih razdira.

10 Gospod bo kraljeval na veke, celó tvoj Bog, oh Sion, vsem rodovom. Hvalite Gospoda.

Vladal bode Gospod vekomaj; Bog tvoj, o Sijon, od roda do roda. Aleluja!