Psalmi 144

1 Blagoslovljen bodi Gospod, moja moč, ki uči moje roke za vojno in moje prste za boj,

Av David. Lova vere Herren, mitt berg, som lærde mine hender strid og mine fingrar ufred,

2 moja dobrota in moja trdnjava, moj visoki stolp in moj osvoboditelj, moj ščit in tisti, v katerega zaupam, ki moje ljudstvo podjarmlja pod mene.

mi miskunn og mi festning, mi borg og min bergar, min skjold og den eg flyr til, han som tvingar mitt folk under meg!

3 Gospod, kaj je človek, da ti jemlješ spoznanje o njem! Ali človeški sin, da delaš obračun o njem!

Herre, kva er ein mann, at du kjenner honom, eit menneskjebarn, at du agtar på det?

4 Človek je podoben ničevosti, njegovi dnevi so kakor senca, ki mineva.

Mannen likjest ein pust, hans dagar er som ein kvervande skugge.

5 Upogni svoje nebo, oh Gospod in pridi dol, dotakni se gora in se bodo kadile.

Herre, bøyg din himmel, og stig ned, rør du fjelli so dei ryk!

6 Vrzi bliskanje in jih razkropi; izstreli svoje puščice in jih uniči.

Lat ljonet lyna, og spreid deim, send dine piler, og skræm deim!

7 Pošlji svojo roko od zgoraj, odstrani me in osvobodi me iz velikih vodá, pred roko tujih otrok,

Rett henderne ned frå det høge, frels meg og fria meg ut frå dei store vatni, frå handi åt framande,

8 čigar usta govorijo prazne reči in je njihova desnica desnica neresnice.

dei som med munnen talar svik, og deira høgre hand er lygne-hand.

9 Zapel ti bom novo pesem, oh Bog, na plunko in glasbilo desetih strun ti bom prepeval hvalnice.

Gud, ein ny song vil eg syngja deg, til tistrengs-harpa vil eg syngja deg lov,

10 On je, ki kraljem daje rešitev duš, ki osvobaja Davida, svojega služabnika, pred škodljivim mečem.

du som gjev kongar frelsa, som friar David, tenaren din, frå det vonde sverd.

11 Reši me in osvobodi me pred roko tujih otrok, katerih usta govorijo prazne reči in je njihova desnica desnica neresnice,

Frels meg og fria meg ut frå handi åt framande, dei som med munnen talar svik, og deira høgre hand er lygne-hand!

12 da bodo naši sinovi lahko kakor sadike odrasle v svoji mladosti, da bodo naše hčere kakor vogalni kamni, pološčeni po podobnosti palače,

So våre søner kann vera i sin ungdom som høgvaksne vokstrar, våre døtter som hyrnestolpar, hogne som til eit slott,

13 da bodo naše kašče lahko polne, nudeč vse vrste zalog, da lahko naše ovce na naših ulicah skotijo tisoče in deset tisoče,

so våre bur kann vera fulle og gjeva av alle slag, so våre sauer kann auka seg i tusundtal, ja, ti tusundtal på våre marker,

14 da bodo naši voli lahko močni za delo, da ne bo vloma niti izginjanja, da na naših ulicah ne bo pritoževanja.

so våre kyr kann hava kalv, og der ikkje må vera brot og ikkje tap, og inkje klagerop på våre gator.

15 Srečno je tisto ljudstvo, ki je v takšni zadevi, da, srečno je tisto ljudstvo, čigar Bog je Gospod.

Sælt er det folk som hev det soleis; sælt er det folk som hev Herren til Gud.