< Psalmi 139 >

1 Oh Gospod, preiskal si me in me spoznal.
För sångmästaren; av David; en psalm. HERRE, du utrannsakar mig och känner mig.
2 Poznaš moje sedanje in moje vstajanje, moje misli razumeš daleč stran.
Evad jag sitter eller uppstår, vet du det; du förstår mina tankar fjärran ifrån.
3 Obdajaš mojo pot in moje leganje in seznanjen si z vsemi mojimi potmi.
Evad jag går eller ligger, utforskar du det, och med alla mina vägar är du förtrogen.
4 Kajti besede ni na mojem jeziku, toda, glej, oh Gospod, ti jo popolnoma poznaš.
Ty förrän ett ord är på min tunga, se, så känner du, HERRE, det till fullo.
5 Obdajaš me zadaj in spredaj in name polagaš svojo roko.
Du omsluter mig på alla sidor och håller mig i din hand.
6 Takšno spoznanje je prečudovito zame, visoko je, ne morem ga doseči.
En sådan kunskap är mig alltför underbar; den är mig för hög, jag kan icke begripa den.
7 Kam naj grem pred tvojim duhom? Ali kam naj pobegnem pred tvojo prisotnostjo?
Vart skall jag gå för din Ande, och vart skall jag fly för ditt ansikte?
8 Če se povzpnem v nebesa, si tam; če si svojo posteljo pripravim v peklu, glej, si tam. (Sheol h7585)
Fore jag upp till himmelen, så är du där, och bäddade jag åt mig i dödsriket, se, så är du ock där. (Sheol h7585)
9 Če vzamem peruti jutra in prebivam v najbolj oddaljenih krajih morja,
Toge jag morgonrodnadens vingar, gjorde jag mig en boning ytterst i havet,
10 celo tam me bo tvoja roka vodila in tvoja desnica me bo držala.
så skulle också där din hand leda mig och din högra hand fatta mig.
11 Če rečem: »Zagotovo me bo pokrila tema, celo noč bo svetloba okoli mene.«
Och om jag sade: "Mörker må betäcka mig och ljuset bliva natt omkring mig",
12 Da, tema se ne skriva pred teboj, toda noč sije kakor dan; tema in svetloba, obe sta ti podobni.
så skulle själva mörkret icke vara mörkt för dig, natten skulle lysa såsom dagen: ja, mörkret skulle vara såsom ljuset.
13 Kajti v last si si vzel mojo notranjost, pokril si me v maternici moje matere.
Ty du har skapat mina njurar, du sammanvävde mig i min moders liv.
14 Hvalil te bom, kajti jaz sem strašljivo in izvrstno narejen. Čudovita so tvoja dela in to moja duša resnično dobro ve.
Jag tackar dig för att jag är danad så övermåttan underbart; ja, underbara äro dina verk, min själ vet det väl.
15 Moja snov ni bila skrita pred teboj, ko sem bil narejen na skrivnem in nenavadno izdelan v najnižjih delih zemlje.
Benen i min kropp voro icke förborgade för dig, när jag bereddes i det fördolda, när jag bildades i jordens djup.
16 Tvoje oči so videle mojo snov, čeprav je bila nepopolna in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji udje, ki so bili oblikovani v vztrajanju, medtem ko ni bilo še nobenega izmed njih.
Dina ögon sågo mig, när jag ännu knappast var formad; alla mina dagar blevo uppskrivna i din bok, de voro bestämda, förrän någon av dem hade kommit.
17 Kako dragocene so mi tudi tvoje misli, oh Bog! Kako velik je njihov seštevek!
Huru outgrundliga äro icke för mig dina tankar, o Gud, huru stor är icke deras mångfald!
18 Če bi jih preštel, jih je po številu več kakor peska. Ko se zbudim, sem še vedno s teboj.
Skulle jag räkna dem, så vore de flera än sanden; när jag uppvaknade, vore jag ännu hos dig.
19 Zagotovo boš ubil zlobnega, oh Bog, zato odidite od mene, vi krvoločni ljudje.
Gud, o att du ville dräpa de ogudaktiga! Ja, måtte de blodgiriga vika bort ifrån mig,
20 Kajti zlobno govorijo zoper tebe in tvoji sovražniki zaman jemljejo tvoje ime.
de som tala om dig med ränker i sinnet, de som hava bragt dina städer i fördärv!
21 Ali ne sovražim tistih, oh Gospod, ki sovražijo tebe? Mar nisem užaloščen s tistimi, ki se dvigujejo zoper tebe?
Skulle jag icke hata dem som hata dig, HERRE? Skulle jag icke känna leda vid dem som stå dig emot?
22 Sovražim jih s popolnim sovraštvom, štejem jih [za] svoje sovražnike.
Jag hatar dem med starkaste hat; ja, mina fiender hava de blivit.
23 Preišči me, oh Bog in spoznaj moje srce; preizkusi me in spoznaj moje misli.
Utrannsaka mig, Gud, och känn mitt hjärta; pröva mig och känn mina tankar,
24 Poglej ali je v meni kakršnakoli zlobna pot in vodi me po večni poti.
och se till, om jag är stadd på en olycksväg, och led mig på den eviga vägen.

< Psalmi 139 >