< Psalmi 139 >

1 Oh Gospod, preiskal si me in me spoznal.
Jehová, tú me has examinado, y conocido.
2 Poznaš moje sedanje in moje vstajanje, moje misli razumeš daleč stran.
Tú has conocido mi sentarme y mi levantarme, has entendido desde lejos mis pensamientos.
3 Obdajaš mojo pot in moje leganje in seznanjen si z vsemi mojimi potmi.
Mi senda, y mi acostarme has rodeado; y todos mis caminos has conocido.
4 Kajti besede ni na mojem jeziku, toda, glej, oh Gospod, ti jo popolnoma poznaš.
Porque aun no está la palabra en mi lengua, y, he aquí, Jehová, tú la supiste toda.
5 Obdajaš me zadaj in spredaj in name polagaš svojo roko.
Detrás y delante tú me formaste; y pusiste sobre mí tu mano.
6 Takšno spoznanje je prečudovito zame, visoko je, ne morem ga doseči.
Más maravillosa es la ciencia que mi capacidad: alta es, no puedo comprenderla.
7 Kam naj grem pred tvojim duhom? Ali kam naj pobegnem pred tvojo prisotnostjo?
¿A dónde me iré de tu Espíritu? ¿y a dónde huiré de delante de ti?
8 Če se povzpnem v nebesa, si tam; če si svojo posteljo pripravim v peklu, glej, si tam. (Sheol h7585)
Si subiere a los cielos, allí estás tú; y si hiciere mi estrado en el infierno, héte allí. (Sheol h7585)
9 Če vzamem peruti jutra in prebivam v najbolj oddaljenih krajih morja,
Si tomare las alas del alba, y habitare en el cabo de la mar,
10 celo tam me bo tvoja roka vodila in tvoja desnica me bo držala.
Aun allí me guiará tu mano; y me trabará tu diestra.
11 Če rečem: »Zagotovo me bo pokrila tema, celo noč bo svetloba okoli mene.«
Si dijere: Ciertamente las tinieblas me encubrirán: aun la noche resplandecerá por causa de mí.
12 Da, tema se ne skriva pred teboj, toda noč sije kakor dan; tema in svetloba, obe sta ti podobni.
Aun las tinieblas no encubren nada de ti; y la noche resplandece como el día: las tinieblas son como la luz.
13 Kajti v last si si vzel mojo notranjost, pokril si me v maternici moje matere.
Porque tú poseiste mis riñones; cubrísteme en el vientre de mi madre.
14 Hvalil te bom, kajti jaz sem strašljivo in izvrstno narejen. Čudovita so tvoja dela in to moja duša resnično dobro ve.
Confesarte he, porque terribles y maravillosas son tus obras: estoy maravillado, y mi alma lo conoce en gran manera.
15 Moja snov ni bila skrita pred teboj, ko sem bil narejen na skrivnem in nenavadno izdelan v najnižjih delih zemlje.
No fue encubierto mi cuerpo de ti, aunque yo fui hecho en secreto: fue entretejido en los profundos de la tierra.
16 Tvoje oči so videle mojo snov, čeprav je bila nepopolna in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji udje, ki so bili oblikovani v vztrajanju, medtem ko ni bilo še nobenega izmed njih.
Mi imperfección vieron tus ojos; y en tu libro estaban todas aquellas cosas escritas, que fueron entonces formadas, sin faltar una de ellas.
17 Kako dragocene so mi tudi tvoje misli, oh Bog! Kako velik je njihov seštevek!
Así que ¡cuán preciosos me son tus pensamientos, o! Dios! ¡Cuán multiplicadas son sus cuentas!
18 Če bi jih preštel, jih je po številu več kakor peska. Ko se zbudim, sem še vedno s teboj.
Si las cuento, multiplícanse más que la arena: despierto, y aun estoy contigo.
19 Zagotovo boš ubil zlobnega, oh Bog, zato odidite od mene, vi krvoločni ljudje.
Si matases, o! Dios, al impío; y los varones de sangres se quitasen de mí;
20 Kajti zlobno govorijo zoper tebe in tvoji sovražniki zaman jemljejo tvoje ime.
Que te dicen blasfemias: ensoberbécense en vano tus enemigos.
21 Ali ne sovražim tistih, oh Gospod, ki sovražijo tebe? Mar nisem užaloščen s tistimi, ki se dvigujejo zoper tebe?
¿No tuve en odio, o! Jehová, a los que te aborrecieron? ¿y peleo contra tus enemigos?
22 Sovražim jih s popolnim sovraštvom, štejem jih [za] svoje sovražnike.
De entero odio los aborrecí: túvelos por enemigos.
23 Preišči me, oh Bog in spoznaj moje srce; preizkusi me in spoznaj moje misli.
Examíname, o! Dios, y conoce mi corazón: pruébame, y conoce mis pensamientos.
24 Poglej ali je v meni kakršnakoli zlobna pot in vodi me po večni poti.
Y ve si hay en mí camino de perversidad; y guíame en el camino del mundo.

< Psalmi 139 >