Psalmi 139
1 Oh Gospod, preiskal si me in me spoznal.
In finem, Psalmus David. Domine probasti me, et cognovisti me:
2 Poznaš moje sedanje in moje vstajanje, moje misli razumeš daleč stran.
tu cognovisti sessionem meam, et resurrectionem meam.
3 Obdajaš mojo pot in moje leganje in seznanjen si z vsemi mojimi potmi.
Intellexisti cogitationes meas de longe: semitam meam, et funiculum meum investigasti.
4 Kajti besede ni na mojem jeziku, toda, glej, oh Gospod, ti jo popolnoma poznaš.
Et omnes vias meas prævidisti: quia non est sermo in lingua mea.
5 Obdajaš me zadaj in spredaj in name polagaš svojo roko.
Ecce Domine tu cognovisti omnia novissima, et antiqua: tu formasti me, et posuisti super me manum tuam.
6 Takšno spoznanje je prečudovito zame, visoko je, ne morem ga doseči.
Mirabilis facta est scientia tua ex me: confortata est, et non potero ad eam.
7 Kam naj grem pred tvojim duhom? Ali kam naj pobegnem pred tvojo prisotnostjo?
Quo ibo a spiritu tuo? et quo a facie tua fugiam?
8 Če se povzpnem v nebesa, si tam; če si svojo posteljo pripravim v peklu, glej, si tam. (Sheol h7585)
Si ascendero in cælum, tu illic es: si descendero in infernum, ades. (Sheol h7585)
9 Če vzamem peruti jutra in prebivam v najbolj oddaljenih krajih morja,
Si sumpsero pennas meas diluculo, et habitavero in extremis maris:
10 celo tam me bo tvoja roka vodila in tvoja desnica me bo držala.
Etenim illuc manus tua deducet me: et tenebit me dextera tua.
11 Če rečem: »Zagotovo me bo pokrila tema, celo noč bo svetloba okoli mene.«
Et dixi: Forsitan tenebræ conculcabunt me: et nox illuminatio mea in deliciis meis.
12 Da, tema se ne skriva pred teboj, toda noč sije kakor dan; tema in svetloba, obe sta ti podobni.
Quia tenebræ non obscurabuntur a te, et nox sicut dies illuminabitur: sicut tenebræ eius, ita et lumen eius.
13 Kajti v last si si vzel mojo notranjost, pokril si me v maternici moje matere.
Quia tu possedisti renes meos: suscepisti me de utero matris meæ.
14 Hvalil te bom, kajti jaz sem strašljivo in izvrstno narejen. Čudovita so tvoja dela in to moja duša resnično dobro ve.
Confitebor tibi quia terribiliter magnificatus es: mirabilia opera tua, et anima mea cognoscit nimis.
15 Moja snov ni bila skrita pred teboj, ko sem bil narejen na skrivnem in nenavadno izdelan v najnižjih delih zemlje.
Non est occultatum os meum a te, quod fecisti in occulto: et substantia mea in inferioribus terræ.
16 Tvoje oči so videle mojo snov, čeprav je bila nepopolna in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji udje, ki so bili oblikovani v vztrajanju, medtem ko ni bilo še nobenega izmed njih.
Imperfectum meum viderunt oculi tui, et in libro tuo omnes scribentur: dies formabuntur, et nemo in eis.
17 Kako dragocene so mi tudi tvoje misli, oh Bog! Kako velik je njihov seštevek!
Mihi autem nimis honorificati sunt amici tui, Deus: nimis confortatus est principatus eorum.
18 Če bi jih preštel, jih je po številu več kakor peska. Ko se zbudim, sem še vedno s teboj.
Dinumerabo eos, et super arenam multiplicabuntur: exurrexi, et adhuc sum tecum.
19 Zagotovo boš ubil zlobnega, oh Bog, zato odidite od mene, vi krvoločni ljudje.
Si occideris Deus peccatores: viri sanguinum declinate a me:
20 Kajti zlobno govorijo zoper tebe in tvoji sovražniki zaman jemljejo tvoje ime.
Quia dicitis in cogitatione: accipient in vanitate civitates tuas.
21 Ali ne sovražim tistih, oh Gospod, ki sovražijo tebe? Mar nisem užaloščen s tistimi, ki se dvigujejo zoper tebe?
Nonne qui oderunt te Domine, oderam: et super inimicos tuos tabescebam?
22 Sovražim jih s popolnim sovraštvom, štejem jih [za] svoje sovražnike.
Perfecto odio oderam illos: et inimici facti sunt mihi.
23 Preišči me, oh Bog in spoznaj moje srce; preizkusi me in spoznaj moje misli.
Proba me Deus, et scito cor meum: interroga me, et cognosce semitas meas.
24 Poglej ali je v meni kakršnakoli zlobna pot in vodi me po večni poti.
Et vide, si via iniquitatis in me est: et deduc me in via æterna.
