Psalmi 132

1 Gospod, spomni se Davida in vseh njegovih stisk,

2 kako je prisegel Gospodu in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu:

3 »Zagotovo ne bom prišel v šotorsko svetišče svoje hiše niti šel gor v svojo posteljo,

4 svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam,

5 dokler ne najdem kraja za Gospoda, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga.«

6 Glej, slišali smo o tem v Efráti, našli smo to na gozdnih poljih.

7 Šli bomo v njegova šotorska svetišča, oboževali bomo ob njegovi pručki.

8 Vstani, oh Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja tvoje moči.

9 Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja.

10 Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni obličja proč od svojega maziljenca.

11 Gospod je Davidu prisegel z resnico; ne bo se odvrnil od nje: »Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol.

12 Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, ki jih ga bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj.«

13 Kajti Gospod je izbral Sion; zaželel si ga je za svoje prebivališče.

14 »To je moj počitek na veke; tu bom prebival, ker sem si ga zaželel.

15 Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo, njegove uboge bom nasičeval s kruhom.

16 Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja.

17 Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti; odredil sem svetilko za svojega maziljenca.

18 Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, toda na njem samem bo cvetela njegova krona.«