< Psalmi 129 >

1 Pogosto so me prizadeli od moje mladosti, naj sedaj reče Izrael,
Mucho me han angustiado desde mi juventud, díga lo ahora Israel;
2 pogosto so me prizadeli od moje mladosti, vendar niso prevladali zoper mene.
Mucho me han angustiado desde mi juventud: mas no prevalecieron contra mí.
3 Orači so orali na mojem hrbtu; svoje brazde so naredili dolge.
Sobre mis espaldas araron gañanes: hicieron luengos surcos:
4 Gospod je pravičen; razsekal je vrvi zlobnih.
Mas Jehová justo, cortó las coyundas de los impíos.
5 Naj bodo zbegani in obrnjeni nazaj vsi, ki sovražijo Sion.
Serán avergonzados, y vueltos atrás, todos los que aborrecen a Sión.
6 Naj bodo kakor trava na hišnih strehah, ki ovene preden zraste,
Serán como la yerba de los tejados: que antes que salga, se seca;
7 s čimer kosec ne napolni svoje roke niti kdor veže snope svojega naročja.
De la cual no hinchió su mano segador; ni su brazo el que hace gavillas.
8 [Naj] niti tisti, ki gredo mimo, ne rečejo: »Nad vami naj bo Gospodov blagoslov. Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.«
Ni dijeron los que pasaron: Bendición de Jehová sea sobre vosotros: os bendecimos en nombre de Jehová.

< Psalmi 129 >