Psalmi 129

1 Pogosto so me prizadeli od moje mladosti, naj sedaj reče Izrael,

Isala: ili fi! Dia ha lai da di ayeligia amogainini dima se bagade iasu. Amo hou adodoma.

2 pogosto so me prizadeli od moje mladosti, vendar niso prevladali zoper mene.

“Dafawane! Na ayeligia amoganini, nama ha lai dunu da dodona: giniwane nama se bagade iasu. Be ilia na hame hasalasi.

3 Orači so orali na mojem hrbtu; svoje brazde so naredili dolge.

Ilia da na baligia oso dogone fofa: gi. Na baligi da osobo gidinasuga dogoi agoai ba: i.

4 Gospod je pravičen; razsekal je vrvi zlobnih.

Be Hina Gode da moloidafa amola E da na halegale masa: ne hamoi dagoi.”

5 Naj bodo zbegani in obrnjeni nazaj vsi, ki sovražijo Sion.

Dunu huluane amo da Saione Moilai Bai Bagade higasa, ilia da hasali dagoiba: le baligidu masa: ne se bobogei ba: mu da defea.

6 Naj bodo kakor trava na hišnih strehah, ki ovene preden zraste,

Ilia huluane da gisi amo diasu figisu da: iya bugi dialebe agoai ba: mu da defea. Amo gisi da mae heda: le, hedolo biosa.

7 s čimer kosec ne napolni svoje roke niti kdor veže snope svojega naročja.

Dunu afae da amo gisi hame gagadosa amola gilisili la: gili hame gaguli ahoa.

8 [Naj] niti tisti, ki gredo mimo, ne rečejo: »Nad vami naj bo Gospodov blagoslov. Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.«

Dunu afae da baligili ahoasea, amane hame sia: mu, “Hina Gode da dima hahawane dogolegele bagade imunu da defea! Ninia da Hina Gode Ea Dioba: le, dima hahawane dogolegele ganoma: ne sia: sa.”