< Psalmi 123 >

1 K tebi povzdigujem svoje oči, oh ti, ki prebivaš v nebesih.
Til dig opløfter jeg mine Øjne, du, som sidder i Himmelen!
2 Glej, kakor oči služabnikov gledajo k roki svojih gospodarjev in kakor oči dekle k roki svoje gospodarice, tako naše oči čakajo na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili.
Se, som Tjeneres Øjne agte paa deres Herrers Haand, som en Tjenestepiges Øjne paa hendes Frues Haand, saa agte vore Øjne paa Herren vor Gud, indtil han vorder os naadig.
3 Usmili se nas, oh Gospod, usmili se nas, kajti silno smo nasičeni z zaničevanjem.
Vær os naadig, Herre! vær os naadig; thi vi ere saare mættede af Foragt.
4 Naša duša je silno nasičena s preziranjem tistih, ki so ošabni in z zaničevanjem ponosnih.
Vor Sjæl er saare mættet af de sorgløses Spot og de hovmodiges Foragt.

< Psalmi 123 >